»Klavirska tekmovanja so si dokaj podobna, saj je njihov cilj odkriti najboljše pianiste med sodelujočimi. Ne glede na to upam, da se bo vzdušje na Mednarodnem klavirskem tekmovanju Festivala Ljubljana 2026 razvilo v bolj inovativno priložnost, da bodo mladi pianisti pod vodstvom priznanih glasbenikov – članov žirije – pokazali ves svoj talent. Naše tekmovanje že zdaj zavzema ugledno mesto, saj je bilo ustanovljeno v okviru znanega in prestižnega evropskega glasbenega festivala. Vsi tekmovalci bodo tako imeli priložnost, da se izkažejo na pomembnem glasbenem dogodku, kar bo zmagovalcem nedvomno prineslo veliko prednost. Že prvo tekmovanje je bilo izjemno uspešno in je zmagovalcem prineslo številne priložnosti, da se uveljavijo na svetovnem prizorišču. Letos se je na tekmovanje prijavilo več tekmovalcev in z gotovostjo lahko rečem, da je kakovost mladih glasbenikov tudi tokrat izjemna. Vsem sodelujočim želim veliko uspeha!«

Epifanio Comis je nastopal s številnimi vrhunskimi orkestri, med drugim s Filharmoničnim orkestrom Georga Enescuja iz Bukarešte, Orkestrom Gledališča Massimo Bellini v Catanii, Sicilijanskim simfoničnim orkestrom ter Simfoničnima orkestroma iz Osake in Kjota. Comis vodi mojstrske tečaje na pomembnih akademijah in univerzah, kot so Šola za glasbo na Manhattnu, Univerza za glasbo Fryderyka Chopina v Varšavi, Moskovski državni konservatorij Čajkovskega in Akademija za glasbo v Bukarešti. Nastopal je na prestižnih prizoriščih, med njimi v Državni fonoteki v Rimu, Sala delle Erbe v Milanu, Steinway Hall v New Yorku, Simfonični dvorani v Osaki, Carnegie Hall v New Yorku in v mnogih drugih. Je zelo priznan profesor – njegovi učenci so prejeli najvišje nagrade na najpomembnejših svetovnih klavirskih tekmovanjih, kot so Mednarodno klavirsko tekmovanje Busoni, Tekmovanje kraljice Elizabete v Bruslju, Chopinovo tekmovanje v Varšavi, Mednarodno tekmovanje Čajkovski idr. Comis je poleg svoje pestre solistične in dirigentske kariere direktor in profesor na Konservatoriju Vincenza Bellinija v Catanii.

Alberto Nose` spada med najbolj nagrajene pianiste svoje generacije. Študiral je pri M. Polliniju, M. Perahii, A. Jasinskem, P. Baduri-Skodi, M. Beroffu, A. Vardiju in drugih, kar je obogatilo njegov umetniški razvoj. Prejel je glavne nagrade na tekmovanjih, kot so Monte Carlo Piano Masters, New York Concert Artists, Paloma O’Shea v Santandru, Long-Thibaud v Parizu, Maj Lind v Helsinkih in Busoni v Bolzanu. Leta 2000 je bil tudi nagrajenec na Chopinovem tekmovanju v Varšavi, kar mu je pomagalo ustvariti svetovno solistično kariero ter nastopati z velikimi orkestri (Londonski filharmonični orkester, Filharmonični orkester Francoskega radia, Simfonični orkester v Madridu) na prizoriščih, kot so Carnegie Hall, Center Southbank, Koncertna hiša v Berlinu, Gledališče Châtelet in Dvorana Pleyel v Parizu, Mozarteum v Salzburgu, Gledališče Colon v Buenos Airesu, Gledališče La Fenice v Benetkah in Dvorana Santa Cecilia v Rimu. Bil je tudi član žirije na številnih mednarodnih klavirskih tekmovanjih, na primer v Kijevu, Tbilisiju, New Yorku, Hongkongu, Helsinkih, Budimpešti, Gradcu, Ljubljani in Varšavi; je tudi soustanovitelj Mednarodnega tekmovanja Amadeus v Laziseju v Italiji. Trenutno poučuje klavir na Konservatoriju v Veroni in Mednarodni akademiji Amadeus v Valeggiu sul Mincio v Italiji.

Priznani slovenski pianist Tomaž Petrač je na ljubljanski Akademiji za glasbo z odliko diplomiral v razredu D. Tomšič Srebotnjak. Po diplomi se je štiri leta izpopolnjeval v Baslu, kjer je v razredu R. Buchbinderja ob koncu študija prejel koncertno diplomo. V letu 1988 je prejel univerzitetno Prešernovo nagrado. Do danes je nastopil na mnogih koncertih doma in v tujini. Kot solist je igral z različnimi orkestri, kot so Orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTV Slovenija, Orkester SNG Opera in balet Ljubljana, Simfonični orkester iz Basla, Orkester Makedonske filharmonije, Komorni orkester Maribor, Komorni orkester solistov DSS, Simfonični orkester Fakultete za glasbeno umetnost v Beogradu, Varaždinski komorni orkester, Simfonični orkester SNG Maribor, in z dirigenti A. Nanutom, M. Munihom, M. Letonjo, S. Robinsonom, H. Rodmannom, N. Aleksejevom idr. Pogosto koncertira s priznanimi domačimi in tujimi glasbeniki. Trenutno je redni profesor za klavir na ljubljanski Akademiji za glasbo.

»Z velikim veseljem izrekam dobrodošlico in prisrčno pozdravljam vse udeležence Mednarodnega klavirskega tekmovanja Festivala Ljubljana 2026. Vsem mladim pianistom želim obilo uspeha pri njihovih nastopih, s katerimi naj jim uspe razkriti svojo izjemno nadarjenost in ustvarjalnost. Ker bo resnična nagrada za vse sodelujoče, tako kandidate kot nagrajence, enkratni in posebni trenutek v njihovi karieri, ki ga ne bodo nikoli pozabili, želim vsem udeležencem veliko sreče.«

Slovenska pianistka in zaslužna profesorica Dubravka Tomšič Srebotnjak velja za prvo kulturno ambasadorko Slovenije v svetu. S sedemnajstimi leti je diplomirala z odliko na sloviti Šoli Juilliard v New Yorku. Po diplomi se je dve leti izpopolnjevala pri slovitem pianistu Arthurju Rubinsteinu. Pianistična pot z več kot pet tisoč koncerti jo je vodila po svetovnih koncertnih odrih, kjer je poleg recitalov nastopala z najimenitnejšimi orkestri ter slavnimi dirigenti. Njen repertoar obsega dela za klavir od baroka do 21. stoletja ter okrog 50 klavirskih koncertov. Od leta 1987 je posnela skoraj 100 zgoščenk za razne založbe. Kot mlada pianistka je zmagala na mnogih mednarodnih klavirskih tekmovanjih, zdaj pa je članica žirij pomembnih mednarodnih klavirskih tekmovanj po svetu. Od leta 1966 poučuje na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, Univerza pa ji je leta 2013 podelila naziv zaslužna profesorica. Za svoje umetniške dosežke je prejela številne nagrade in priznanja doma in v tujini, med drugim Prešernovo nagrado, Župančičevo nagrado, Zlato liro, nagrado Avnoja itn. Leta 2018 jo je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor odlikoval z zlatim redom za zasluge za življenjsko delo in izjemen opus na področju slovenske in svetovne glasbene poustvarjalnosti.

Ricardo Castro je švicarsko-brazilski pianist, pedagog, dirigent in vodilno ime na področju kulture, ki v svoji karieri združuje mednarodno umetniško prepoznavnost in vidno vlogo v glasbenem in družbenem razvoju. Že pri petih letih je bil izredno sprejet na Šolo za glasbo Zvezne univerze v Bahii, koncertni prvenec pa je imel pri desetih letih. Leta 1984 se je preselil v Evropo, kjer se je izpopolnjeval na Konservatoriju za glasbo v Ženevi pri Marii Tipo (klavir) in Arpadu Gereczu (dirigiranje), šolanje pa je končal v Parizu pri Dominiquu Merletu. Leta 1987 je ex aequo prejel nagrado na Mednarodnem glasbenem tekmovanju ARD v Münchnu, njegovo delo pa je doseglo še večji mednarodni odmev leta 1993, ko je prejel nagrado na Mednarodnem klavirskem tekmovanju v Leedsu in postal prvi latinskoameriški nagrajenec tega tekmovanja. Od takrat je kot pianist in dirigent nastopal po vsem svetu ter sodeloval z največjimi orkestri in uglednimi glasbenimi partnerji. Njegova diskografija vključuje plošče za založbi BMG/Arte Nova in Deutsche Grammophon. Od leta 2020 je profesor klavirja in vodja klavirskega oddelka na Visoki šoli za glasbo v Ženevi. Leta 2007 je na pobudo vlade zvezne države Bahia osnoval projekt NEOJIBA, mednarodno priznan program, ki povezuje umetniško odličnost in družbeno preobrazbo. Leta 2013 je postal prvi Brazilec, imenovan za častnega člana Kraljeve filharmonične družbe.

Ko je Barry Douglas prejel zlato medaljo na Mednarodnem tekmovanju Čajkovski leta 1986 v Moskvi, se je njegova mednarodna kariera razcvetela. Trenutno je umetniški vodja komornega orkestra Camerata Ireland, s katerim neguje najboljše mlade glasbenike Irske in Severne Irske, ter Festivala Clandeboye, s katerima slavi irsko dediščino. Redno nastopa na recitalih povsod po svetu, na koncertih pa je nastopal že z BBC-jevim Škotskim simfoničnim orkestrom, Londonskim simfoničnim orkestrom, Ruskim državnim orkestrom, Simfoničnim orkestrom iz Cincinnatija in Singapurskim simfoničnim orkestrom, Berlinskim radijskim simfoničnim orkestrom, Berlinsko državno kapelo in Orkestrom Hallé, Francoskim nacionalnim orkestrom, Simfoničnim orkestrom iz Seattla, Melbournskim simfoničnim orkestrom, Kraljevim filharmoničnim orkestrom iz Liverpoola, Filharmoničnim orkestrom iz Hongkonga ter drugimi. Barry Douglas je leta 2002 prejel naziv CBE, ko so njegovo ime uvrstili na novoletni častni seznam za zasluge v glasbi. Barry snema izključno za glasbeno založbo Chandos. Med drugim je posnel tudi vsa dela za klavirski solo Johannesa Brahmsa, prav tako pa raziskuje irsko ljudsko glasbo.

Pavel Gililov je kot nadarjen mladenič, ki ga je podpiral Dimitrij Kabalevski, z odliko končal študij klavirja na leningrajskem konservatoriju. Leta 1972 je še kot študent zmagal na državnem klavirskem tekmovanju v Moskvi. Je zmagovalec Chopinovega tekmovanja v Varšavi in Mednarodnega glasbenega tekmovanja G. B. Viotti v Vercelliju. Med letoma 1979 in 2013 je bil profesor klavirja na Visoki šoli za glasbo in ples v Kölnu, od leta 2007 do danes pa je profesor klavirja na univerzi Mozarteum v Salzburgu. Nastopil je na številnih festivalih, med drugim v Newportu, Barceloni, Edinburghu in Schleswig-Holsteinu, na Salzburškem festivalu, Berliner Festwochen in številnih drugih. Ob solistični karieri se posveča tudi komorni glasbi. Bil je član klavirskega kvarteta Berlinske filharmonije. Njegovi partnerji pri izvajanju komorne glasbe so bili P. Amoyal, D. Sitkovecki, T. Zimmerman in M. Majski. Leta 2005 je ustanovil Telekomovo Beethovnovo tekmovanje v Bonnu in od takrat je tudi njegov umetniški vodja ter predsednik žirije. Gililov po vsem svetu vodi številne mednarodne mojstrske tečaje in je iskan član žirij na prestižnih tekmovanjih. Več sodobnih skladateljev mu je posvetilo dela, ki jih je tudi krstno izvedel.

Yaron Kohlberg navdušuje poslušalce s svojimi nastopi, razvija kreativne programe in podpira vzhajajoče umetnike. Pogosto so to občinstva na znamenitih prizoriščih (na primer Carnegie Hall, Kremelj, Prepovedano mesto v Pekingu, Kennedyjev vesoljski center in Palača lepih umetnosti v Ciudádu de Méxicu), vendar pa Kohlberg s klasično glasbo nagovarja tudi poslušalce, ki ne obiskujejo koncertov – na netipičnih lokacijah, kot sta avla hotela v Marakešu ali kulturni dom v Buhari v Uzbekistanu. Kohlberg je dobitnik desetih mednarodnih nagrad, prejemnik srebrne medalje na Mednarodnem klavirskem tekmovanju v Clevelandu leta 2007 ter umetniški vodja združenja Piano Cleveland, ki to tekmovanje organizira. Kot solist je nastopil s številnimi orkestri, med drugim s Clevelandskim orkestrom, Filharmoničnim orkestrom iz Københavna, Izraelskim filharmoničnim orkestrom in Jeruzalemskim simfoničnim orkestrom, Simfoničnima orkestroma iz Pekinga in Čengduja, Orkestrom Norveškega radia in Orkestrom Gledališča Massimo iz Palerma, med dirigenti, s katerimi je sodeloval, pa so T. Sondergard, J. Ling, R. Kofman, E. Šao, S. Byess in R. McAdams. Bil je tudi umetniški vodja koncertne turneje za zasedbo, ki izvaja priredbe njegovega priljubljenega alter rock banda Radiohead.

Andrea Lucchesini je pritegnil mednarodno pozornost že pri 18 letih, ko je leta 1983 zmagal na Klavirskem tekmovanju Dino Ciani v milanski Scali. Leta 1994 so mu evropski muzikologi podelili mednarodno nagrado Akademije za glasbo Chigiana – kot edinemu italijanskemu glasbeniku med umetniki, kot so Gidon Kremer, Evgenij Kisin in Tabea Zimmermann. V začetku devetdesetih let je po srečanju z Lucianom Beriom dobil ponudbo za debitantski nastop s Simfoničnim orkestrom BBC na festivalu PROMS, in sicer za Beriov Concerto II (Echoing Curves) za klavir in dve instrumentalni skupini. Leta 2008 je postal član Nacionalne akademije sv. Cecilije v Rimu in prevzel umetniško vodenje Šole za glasbo v Fiesoleju na povabilo njenega ustanovitelja Piera Farullija. Med letoma 2018 in 2021 je bil umetniški direktor Rimske filharmonične akademije, leta 2023 pa je prejel naziv accademico filarmonico. Od leta 2022 je umetniški direktor združenja Prijatelji glasbe v Firencah. Lucchesini sodeluje z največjimi svetovnimi orkestri pod taktirko nekaterih najuglednejših dirigentov našega časa, med katerimi so: S. Bičkov, D. Gatti, R. Chailly, J. Temirkanov, G. Gavezzeni, D. R. Davies, C. Dutoit, Z. Mehta, G. Gelmetti, G. Sinopoli in T. Guschlbauer.

Ick-Choo Moon je prejel številne nagrade, na primer na Mednarodnem glasbenem tekmovanju v Montrealu in na Tekmovanju v Ženevi ter Mednarodnem klavirskem tekmovanju Gina Bachauer na Šoli Juilliard. Leta 1989 je prvič nastopil na recitalu v Lincolnovem centru v dvorani Alice Tully in za svoj nastop prejel nagrado Williama Petschka. V ZDA je debitiral na nastopih z Orkestrom iz Minnesote pod taktirko S. Skrowaczewskega, pozneje pa je nastopal v številnih državah, med drugim v ZDA, Kanadi, Združenem kraljestvu, Rusiji, na Japonskem in v Južni Koreji. Študiral je na Curtisovem inštitutu za glasbo in na Univerzi v Indiani skupaj z G. Sebőkom, kjer je tudi diplomiral in magistriral z odliko. Doktorat glasbenih umetnosti je prejel na Juilliardu, kjer je sodeloval s S. Gorodnitzkim. Trenutno je zaslužni profesor za klavir na Seulski nacionalni univerzi v Koreji, učil pa je tudi na Univerzi Kalifornije v Los Angelesu (UCLA) in na Univerzi južne Kalifornije. Med poletji je učil in nastopal v Glasbenem centru Brevard, na Inštitutu Chautauqua, na Festivalu MusicAlp v Franciji in na številnih festivalih v Južni Koreji. Bil je tudi član žirij na različnih mednarodnih tekmovanjih, kot so tekmovanja v Clevelandu, Seulu in Hamamatsuju, tekmovanji Franza Liszta in Honens itn.

Leonel Morales je profesor na Poletni akademiji v Salzburgu in na Univerzi Alfonso X el Sabio v Madridu, ekskluzivni umetnik znamke klavirjev Yangtze River, umetniški direktor in ustanovitelj Mednarodnega klavirskega tekmovanja Maria Herrero v Granadi in Mednarodnega klavirskega tekmovanja španskih skladateljev ter akademski član Kraljeve akademije lepih umetnosti sv. Izabele Madžarske v Sevilli. Diplomiral je na Univerzi v Havani pod vodstvom F. Fernandeza. Podiplomski študij je zaključil pri D. Voskresenskem in J. Latainerju. Izvaja mojstrske tečaje po vsem svetu, med drugim na Mozarteumu v Salzburgu, v Južni Koreji, Italiji, Mehiki, Franciji, Belgiji, Kitajski in drugje. Oktobra 2008 je prejel prestižno priznanje Tasto D’Argento 2008 zaradi svoje uspešne mednarodne kariere. Na turnejah po ZDA z Državnim simfoničnim orkestrom Španije in Državnim simfoničnim orkestrom Mehike je imel priložnost igrati v najuglednejših ameriških dvoranah, kot sta Carnegie Hall in Center Lincoln. Nastopil je pod taktirko vodilnih španskih in svetovno znanih dirigentov, kot so F. de Burgos, E. García Asensio, M. Tardue, G. Pehlivanian, F. Krager, Y. Traub, P. Baleff, E. Šao in drugi.

Samir Nikočević je klasično izobraženi pianist in umetniški vodja, ki skrbi za rastočo mrežo povezav z glasbeniki, orkestri in organizatorji v Združenih državah Amerike in Evropi. Kot vodja za zunanje zadeve pri agenciji Arabella Arts iz New Yorka išče priložnosti za strokovno izpopolnjevanje in vse oblike umetniških izmenjav. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Zagrebu, in sicer pod mentorstvom H. Guseka. Leta 2000 se je Nikočević preselil v ZDA, da bi študiral pri priznanem pianistu P. Franklu. Je nekdanji član upravnega odbora Filharmonije v Savannahi ter član upravnega odbora Orkestra ameriških skladateljev in Pevskega tekmovanja Ameriške tradicije. Pred kratkim je bil član žirije na Klavirskem tekmovanju Olga Kern in Mednarodnem klavirskem tekmovanju v Clevelandu.

Že Tangove nastope s Kitajskim filharmoničnim orkestrom in Simfoničnim orkestrom iz Šanghaja sta prenašala Kitajska državna televizija in radio, dosegli pa so približno 900 milijonov ljudi. Njegove koncerte so predvajale radijske in televizijske postaje, kot so Kitajski državni radio in televizija, BBC, Poljska nacionalna televizija, Oriental TV, WQXR v New Yorku, WFMT v Chicagu in druge. Diplomiral je na Šoli za glasbo Eastman in je profesor klavirja na Konservatoriju za glasbo v Šanghaju. Med drugim je bil na konservatoriju prodekan in direktor za poučevanje ter raziskave na oddelku za klavir, predstojnik oddelka za klavir na srednji šoli, ki deluje v okviru konservatorija, pridruženi generalni sekretar Kitajskega združenja pianistov, predsednik Šanghajskega združenja profesionalnih pianistov, umetniški vodja Mednarodnega klavirskega e-tekmovanja Šanghajska pomlad, umetniški vodja Šanghajskega mednarodnega festivala in klavirskega tekmovanja za mlade umetnike. Bil je član žirije na mednarodnih klavirskih tekmovanjih, kot so Mednarodno klavirsko tekmovanje Gina Bachauer, Mednarodno tekmovanje Glasbene mladine v Beogradu, Telekomovo Beethovnovo tekmovanje v Bonnu, Mednarodno klavirsko tekmovanje v Clevelandu, Mednarodno klavirsko tekmovanje George Enescu in številna druga.

Gianni Eugenio Tangucci je kariero začel kot maestro collaboratore v Gledališču La Fenice v Benetkah, kjer je leta 1970 začel opravljati umetniške in vodstvene funkcije. Med letoma 1983 in 1985 je bil dve sezoni pomočnik umetniškega vodje v milanski Scali. Med letoma 1985 in 1987 je bil umetniški direktor v Mestnem gledališču v Bologni. V sezonah 1987/88 in 1988/89 je bil umetniški vodja v Gledališču La Fenice v Benetkah, potem ko je delal kot umetniški svetovalec v Opernem gledališču v Genovi. Od aprila 2000 je umetniški vodja v Opernem gledališču v Rimu. Od decembra 2000 do leta 2006 je bil umetniški direktor v Gledališču Majskega glasbenega festivala v Firencah. Kot pedagog je Gianni Tangucci med drugim poučeval na Šoli za glasbo v Fiesoleju; na oddelku za muzikologijo Univerze v Parmi je predaval o zgodovini in metodah umetniškega in glasbenega menedžmenta; na Šoli za menedžment SDA Bocconi v Milanu je vodil magistrski program menedžmenta na področju zabavne industrije; na Mednarodnem festivalu kulture v Bergamu, na Operni šoli v Bologni in na Festivalu doline Itrie pa je vodil različne mojstrske tečaje. Od januarja 2016 do danes je umetniški koordinator na Akademiji Majskega glasbenega festivala v Firencah.