Pojdi na glavo Pojdi na vsebino Pojdi na nogo
Klavir FL2
Žirija

Žirija v predizboru

Epifanio Comis (Italija)

Številna tekmovanja so si med seboj podobna, saj je njihov cilj najti najboljše pianiste, ki so se tekmovanja udeležili. Želim si, da se vzdušje na Mednarodnem klavirskem tekmovanju Festivala Ljubljana razvije v ustvarjalni proces, ki ga vodi žirija, sestavljena iz svetovno znanih glasbenikov. Mladi pianisti bi tako dobili priložnost pokazati svojo nadarjenost.
Naše tekmovanje je v glasbenem svetu že zasedlo posebno mesto, saj je nastalo v okviru znanega in prestižnega evropskega glasbenega festivala. Vsi tekmovalci imajo tako priložnost nastopiti na čudovitem glasbenem dogodku, kar seveda tudi zmagovalcem prinese pomembno prednost.
Vsem sodelujočim želimo veliko sreče!

Umetniški vodja Mednarodnega klavirskega tekmovanja Festivala Ljubljana
[
  {
    "culture": "sl",
    "value": {
      "text": "Epifanio Comis"
    }
  },
  {
    "culture": "en",
    "value": {
      "text": "Epifanio Comis"
    }
  }
]

Epifanio Comis je kot solist gostoval po Evropi, Aziji, Rusiji in ZDA. Nastopal je s številnimi vrhunskimi orkestri, med drugim s Filharmoničnim orkestrom Georga Enescuja iz Bukarešte, Orkestrom Gledališča Massimo Bellini v Catanii, Sicilijanskim simfoničnim orkestrom ter Simfoničnima orkestroma iz Osake in Kjotska. Comis vodi mojstrske tečaje na pomembnih akademijah in univerzah, kot so Šola za glasbo na Manhattnu, Univerza za glasbo Fryderyka Chopina v Varšavi, Kraljevi konservatorij v Monsu, pariška Ecole normale, Moskovski državni konservatorij Čajkovskega in Akademija za glasbo v Bukarešti. Nastopal je na prestižnih prizoriščih, med njimi v Državni fonoteki v Rimu, Sala delle Erbe v Milanu, Steinway Hall v New Yorku, Simfonični dvorana v Osaki, Carnegie Hall v New Yorku in v mnogih drugih.
Je zelo priznan učitelj – njegovi učenci so prejeli najvišje nagrade na najpomembnejših svetovnih klavirskih tekmovanjih, kot so Mednarodno klavirsko tekmovanje Busoni, Tekmovanje kraljice Elizabete v Bruslju, Chopinovo tekmovanje v Varšavi, Mednarodno tekmovanje Čajkovski idr. Comis je poleg svoje pestre solistične in dirigentske kariere direktor in profesor na Konservatoriju Vincenza Bellinija v Catanii.

Tomaž Petrač (Slovenija)

Tomaž Petrač Foto

Priznani slovenski pianist Tomaž Petrač je na ljubljanski Akademiji za glasbo z odliko diplomiral v razredu D. Tomšič Srebotnjak. Po diplomi se je štiri leta izpopolnjeval v Baslu (Švica), kjer je v razredu R. Buchbinderja ob koncu študija prejel koncertno diplomo. Za leto 1988 mu je Univerza v Ljubljani podelila študentsko Prešernovo nagrado. Do danes je nastopil na mnogih koncertih doma in v tujini. 
Kot solist je igral z različnimi orkestri, kot so Orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTV Slovenija, Orkester SNG Opera in balet Ljubljana, Baselski simfonični orkester, Orkester Makedonske filharmonije, Komorni orkester Maribor, Komorni orkester solistov DSS, Simfonični orkester FMU iz Beograda, Varaždinski komorni orkester, Simfonični orkester SNG Maribor, in z dirigenti A. Nanutom, M. Munihom, M. Letonjo, S. Robinsonom, H. Rodmannom, N. Aleksejevim idr. Pogosto koncertira s priznanimi domačimi in tujimi glasbeniki. Trenutno je redni profesor za klavir na ljubljanski Akademiji za glasbo.

Alberto Nosè (Italija)

[
  {
    "culture": "sl",
    "value": {
      "text": "Alberto Nosè"
    }
  },
  {
    "culture": "en",
    "value": {
      "text": "Alberto Nosè"
    }
  }
]

Alberto Nosè spada med najbolj nagrajene pianiste svoje generacije. Glasbeno se je začel izobraževati na veronskem konservatoriju in s študijem nadaljeval na Mednarodni akademski fundaciji v Imoli »Incontri con il Maestro«. Študiral je pri M. Polliniju, M. Perahii, A. Jasinskem, P. Baduri-Skodi, M. Beroffu, A. Vardiju in drugih, kar je obogatilo njegov umetniški razvoj. Prejel je glavne nagrade na tekmovanjih, kot so Monte Carlo Piano Masters, New York Concert Artists, Paloma O’Shea v Santandru, Long-Thibaud v Parizu, Maj Lind v Helsinkih in Busoni v Bolzanu. Leta 2000 je bil tudi nagrajenec na Chopinovem tekmovanju v Varšavi, kar mu je pomagalo ustvariti svetovno solistično kariero ter nastopati z velikimi orkestri (Londonski filharmonični orkester, Filharmonični orkester Francoskega radia, Simfonični orkester v Madridu) na prizoriščih, kot so Carnegie Hall, Center Southbank, Koncertna hiša v Berlinu, Gledališče Châtelet in Dvorana Pleyel v Parizu, Mozarteum v Salzburgu, Gledališče Colon v Buenos Airesu, Gledališče La Fenice v Benetkah in Dvorana Santa Cecilia v Rimu. Bil je tudi član žirije na številnih mednarodnih klavirskih tekmovanjih, na primer v Kijevu, Tbilisiju, New Yorku, Hongkongu, Helsinkih, Budimpešti, Gradcu, Ljubljani in Varšavi; je tudi soustanovitelj Mednarodnega tekmovanja Amadeus v Laziseju v Italiji. Trenutno poučuje klavir na Konservatoriju v Veroni in Mednarodni akademiji Amadeus v Valeggiu sul Mincio v Italiji.

Tekmovalna žirija

Dubravka Tomšič Srebotnjak (Slovenija)

Predsednica žirije
Dubravka Tomšič Srebotnjak (1)

Slovenska pianistka in zaslužna profesorica Dubravka Tomšič Srebotnjak že leta velja za prvo kulturno ambasadorko Slovenije v svetu. Izjemna umetnica je prva dama med slovenskimi glasbenicami in tista, ki je ponesla glas slovenskega pianizma na vse celine sveta.
Klavir se je začela učiti s štirimi leti pri prof. Zori Zarnik v Ljubljani. Z dvanajstimi leti je nadaljevala študij v ZDA na sloviti šoli Juilliard v New Yorku pri Katherine Bacon, kjer je s sedemnajstimi leti diplomirala z odliko in dvema posebnima nagradama. Po diplomi se je dve leti izpopolnjevala pri slovitem pianistu Arthurju Rubinsteinu. Svoj prvi recital je imela že pri petih letih v Dubrovniku in od takrat že 77 let nepretrgano nastopa. Veličastna pianistična pot z več kot pet tisoč koncerti jo je vodila po najuglednejših svetovnih koncertnih odrih vsega sveta. Nastopala je na samostojnih recitalih, pomembnih glasbenih festivalih in kot solistka z najimenitnejšimi orkestri ter slavnimi dirigenti.
Njen repertoar obsega dela za klavir od baroka do 21. stoletja ter okrog 50 klavirskih koncertov. Snemala je za velike radijske in televizijske postaje po svetu. Od leta 1987 so njeni posnetki izšli na skoraj sto zgoščenkah raznih založb. Leta 2003 je prejela “Grand Prix du Disque” Združenja Franza Liszta iz Budimpešte za zgoščenko leta z deli Franza Liszta.

Kot mlada pianistka je zmagala na mnogih mednarodnih klavirskih tekmovanjih, zdaj pa je članica žirij pomembnih mednarodnih klavirskih tekmovanj po svetu. Od leta 1966 poučuje na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Ta ji je leta 2013 podelila naziv zaslužna profesorica.
Vodila je tudi mojstrske tečaje po Evropi in ZDA. Za svoje umetniške dosežke je prejela številne nagrade in priznanja doma in v tujini, med drugim Prešernovo nagrado, Župančičevo nagrado, zlato liro, nagrado Avnoja, zlato medaljo sv. Fortunata Mainz, red zaslug za narod s srebrnimi žarki, zlato plaketo Univerze v Ljubljani, nagrado orlando v letih 1978 in 2005 (Dubrovniški poletni festival).
Od leta 1995 je častna članica Slovenske filharmonije, leta 2005 pa je postala častna meščanka mesta Ljubljana. Prvega decembra 2015 jo je Univerza v Ljubljani proglasila za častno senatorko za pomemben prispevek k mednarodnemu ugledu Univerze v Ljubljani. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor jo je leta 2018 odlikoval z zlatim redom za zasluge za življenjsko delo in izjemen opus na področju slovenske in svetovne glasbene poustvarjalnosti.

Ricardo Castro (Brazilija)

Ricardo Castro (1)

Ricardo Castro je bil kljub rosni mladosti z izrednim vpisom sprejet na Šolo za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Bahiji, ko je bil star komaj pet let. Leta 1984 je začel s študijem v Evropi, kjer se je na uglednem Konservatoriju za glasbo v Ženevi vpisal v mojstrski razred pri M. Tipo, v tem času pa je študiral tudi dirigiranje pri A. Gereczu. Študij klavirja je zaključil v Parizu pod okriljem D. Merlet. Leta 1987 je dosegel zmago na Mednarodnem glasbenem tekmovanju ARD v Münchnu, ki je bila odskočna deska njegove svetovne kariere. Leta 1993 je Castro osvojil prvo nagrado na prestižnem Mednarodnem klavirskem tekmovanju v Leedsu in postal Latinoameričan, ki je prejel to priznanje. V svoji karieri je nastopal kot glasbenik ali dirigiral v nekaterih najpomembnejših koncertnih dvoranah na svetu v družbi velikih, znamenitih orkestrov. Poučuje na Visoki šoli za glasbo v Lozani v Švici, na prestižni Šoli za glasbo v Fiesolah, od septembra 2020 pa na Visoki šoli za glasbo v Ženevi, kjer je od leta 2021 tudi vodja oddelka za klavir. Leta 2007 je na pobudo vlade države Bahia osnoval projekt NEOJIBA (Državni centri za mladinske in otroške orkestre Bahije). Leta 2013 je postal prvi Brazilec, ki mu je bilo podeljeno častno članstvo v Kraljevi filharmonični družbi.

Barry Douglas (Irska, Francija)

Barry Douglas Picture 2015

Ko je Barry Douglas prejel zlato medaljo na Mednarodnem tekmovanju Čajkovski leta 1986 v Moskvi, se je njegova mednarodna kariera razcvetela. Trenutno je umetniški vodja komornega orkestra Camerata Ireland, s katerim neguje najboljše mlade glasbenike Irske in Severne Irske, ter Festivala Clandeboye, s katerima slavi irsko dediščino. Redno nastopa na recitalih povsod po svetu, na koncertih pa je nastopal že z BBC-jevim Škotskim simfoničnim orkestrom, Londonskim simfoničnim orkestrom, Ruskim državnim orkestrom, Simfoničnim orkestrom iz Cincinnatija in Singapurskim simfoničnim orkestrom, Berlinskim radijskim simfoničnim orkestrom, Berlinsko državno kapelo in Orkestrom Hallé, Francoskim nacionalnim orkestrom, Simfoničnim orkestrom iz Seattla, Melbournskim simfoničnim orkestrom, Kraljevim filharmoničnim orkestrom iz Liverpoola, Filharmoničnim orkestrom iz Hongkonga ter drugimi. Barry Douglas je leta 2002 prejel naziv častnika reda Britanskega imperija, ko so njegovo ime uvrstili na novoletni častni seznam za zasluge v glasbi. Barry snema izključno za glasbeno založbo Chandos. Nedavno je posnel vsa Brahmsova dela za klavirski solo, raziskuje pa tudi irsko ljudsko glasbo.

Pavel Gililov (Ukrajina)

Pavel Gililov je kot nadarjen mladenič, ki ga je podpiral Dimitrij Kabalevski, z odliko končal študij klavirja na leningrajskem konservatoriju. Leta 1972 je še kot študent zmagal na državnem klavirskem tekmovanju v Moskvi. Je zmagovalec Chopinovega tekmovanja v Varšavi in Mednarodnega glasbenega tekmovanja G. B. Viotti v Vercelliju. Med letoma 1979 in 2013 je bil profesor klavirja na Visoki šoli za glasbo in ples v Kölnu, od leta 2007 do danes pa je profesor klavirja na univerzi Mozarteum v Salzburgu. Nastopil je na številnih festivalih, med drugim v Newportu, Barceloni, Edinburghu in Schleswig-Holsteinu, na Salzburškem festivalu, Berliner Festwochen in številnih drugih. Ob solistični karieri se posveča tudi komorni glasbi. Bil je član klavirskega kvarteta Berlinske filharmonije. Njegovi partnerji pri izvajanju komorne glasbe so bili Pierre Amoyal, Dimitrij Sitkovecki, Tabea Zimmermann in Miša Majski. Leta 2005 je ustanovil Telekomovo Beethovnovo tekmovanje v Bonnu in od takrat je tudi njegov umetniški vodja ter predsednik žirije. Gililov po vsem svetu vodi številne mednarodne mojstrske tečaje in je iskan član žirij na prestižnih tekmovanjih. Več sodobnih skladateljev mu je posvetilo dela, ki jih je tudi krstno izvedel.

Yaron Kohlberg (Izrael)

Yaron Kohlberg navdušuje poslušalce s tradicionalnimi in netradicionalnimi nastopi, razvija kreativne programe in podpira vzhajajoče umetnike, kar ga uvršča med voditelje in inovatorje v svetu klasične glasbe. Pogosto so to občinstva na znamenitih prizoriščih (na primer Carnegie Hall, Kremelj, Prepovedano mesto v Pekingu, Kennedyjev vesoljski center in Palača lepih umetnosti v Ciudádu de Méxicu), vendar pa Kohlberg s klasično glasbo nagovarja tudi poslušalce, ki ne obiskujejo koncertov – na netipičnih lokacijah, kot so ulica v Singapurju, avla hotela v Marakešu ali kulturni dom v Buhari v Uzbekistanu. Kohlberg je dobitnik desetih mednarodnih nagrad, prejemnik srebrne medalje na Mednarodnem klavirskem tekmovanju v Clevelandu leta 2007 ter predsednik združenja Piano Cleveland, ki to tekmovanje organizira. Kot solist je nastopil s številnimi orkestri, med drugim s Clevelandskim orkestrom, Filharmoničnim orkestrom iz Københavna, Izraelskim filharmoničnim orkestrom in Jeruzalemskim simfoničnim orkestrom, Simfoničnima orkestroma iz Pekinga in Čengduja, Orkestrom Norveškega radia in Orkestrom Gledališča Massimo iz Palerma, med dirigenti, s katerimi je sodeloval, pa so Thomas Sondergard, Jahja Ling, Roman Kofman, En Šao, Steven Byess in Ryan McAdams. Bil je tudi umetniški vodja koncertne turneje za zasedbo, ki izvaja priredbe njegovega priljubljenega alter rock banda Radiohead.  

Andrea Lucchesini (Italija)

Andrea Lucchesini je pritegnil mednarodno pozornost že pri 18 letih, ko je leta 1983 zmagal na Klavirskem tekmovanju Dino Ciani v milanski Scali. Leta 1994 so mu evropski muzikologi podelili mednarodno nagrado Akademije za glasbo Chigiana – kot edinemu italijanskemu glasbeniku med umetniki, kot so Gidon Kremer, Evgenij Kisin in Tabea Zimmermann. V začetku devetdesetih let je po srečanju z Lucianom Beriom dobil ponudbo za debitantski nastop s Simfoničnim orkestrom BBC na festivalu PROMS, in sicer za Beriov Concerto II (Echoing Curves) za klavri in dve instrumentalni skupini. Leta 2008 je postal član Nacionalne akademije sv. Cecilije v Rimu in prevzel umetniško vodenje Šole za glasbo v Fiesoleju na povabilo njenega ustanovitelja Piera Farullija. Med letoma 2018 in 2021 je bil umetniški direktor Rimske filharmonične akademije, leta 2023 pa je prejel naziv accademico filarmonico. Od leta 2022 je umetniški direktor združenja Prijatelji glasbe v Firencah.  Lucchesini je sodeloavl z največjimi svetovnimi orkestri pod taktirko nekaterih najuglednejših dirigentov našega časa, med katerimi so: Claudio Abbado, Semjon Bičkov, Daniele Gatti, Riccardo Chailly, Jurij Temirkanov, Gianandrea Gavazzeni, Dennis Russell Davies, Charles Dutoit, Zubin Mehta, Gianluigi Gelmetti, Yehudi Menuhin, Giuseppe Sinopoli in Theodor Guschlbauer.

Ick-Choo Moon (Južna Koreja)

Ick Choo Moon Photo

Ick-Choo Moon je prejel številne nagrade, na primer na Mednarodnem glasbenem tekmovanju v Montrealu in na Tekmovanju v Ženevi ter Mednarodnem klavirskem tekmovanju Gina Bachauer na šoli Juilliard. Leta 1989 je prvič nastopil na recitalu v Lincolnovem centru v dvorani Alice Tully in za svoj nastop prejel nagrado Williama Petschka. V ZDA je debitiral na nastopih z Orkestrom iz Minnesote pod taktirko S. Skrowaczewskega, pozneje pa je nastopal v številnih državah, med drugim v ZDA, Kanadi, Angliji, Rusiji, na Japonskem in v Koreji. Študiral je na Curtisovem inštitutu za glasbo in na Univerzi v Indiani skupaj z G. Sebőkom, kjer je tudi diplomiral in magistriral z odliko. Doktorat glasbenih umetnosti je prejel na Juilliardu, kjer je sodeloval s S. Gorodnitzkim. Trenutno je zaslužni profesor za klavir na Seulski nacionalni univerzi v Koreji, učil pa je tudi na Univerzi Kalifornije v Los Angelesu (UCLA) in na Univerzi južne Kalifornije. Med poletji je učil in nastopal v Glasbenem centru Brevard, na Inštitutu Chautauqua, na Festivalu MusicAlp v Franciji in na številnih festivalih v Koreji. Bil je tudi član žirij na različnih mednarodnih tekmovanjih, kot so tekmovanja v Clevelandu, Seulu in Hamamatsuju, tekmovanji Franza Liszta in Honens itn.

Leonel Morales (Španija)

Leonel Morales (1)

Leonel Morales je profesor na Poletni akademiji v Salzburgu in na Univerzi Alfonso X el Sabio v Madridu, ekskluzivni umetnik znamke klavirjev Yangtze River, umetniški direktor in ustanovitelj Mednarodnega klavirskega tekmovanja Maria Herrero v La Rioji in Mednarodnega klavirskega tekmovanja španskih skladateljev ter akademski član Kraljeve akademije lepih umetnosti sv. Izabele Madžarske v Sevilli. Diplomiral je na Univerzi v Havani pod vodstvom F. Fernandeza. Podiplomski študij je zaključil pri D. Voskresenskem in J. Latainerju. Izvaja mojstrske tečaje po vsem svetu, med drugim na Mozarteumu v Salzburgu, v Koreji, Italiji, Mehiki, Franciji, Belgiji, Kitajski in drugje. Oktobra 2008 je prejel prestižno priznanje Tasto D’Argento 2008 zaradi svoje uspešne mednarodne kariere. Na turnejah po ZDA z Državnim simfoničnim orkestrom Španije in Državnim simfoničnim orkestrom Mehike je imel priložnost igrati v najuglednejših ameriških dvoranah, kot sta Carnegie Hall in Center Lincoln. Nastopil je pod taktirko vodilnih španskih in svetovno znanih dirigentov, kot so F. de Burgos, E. García Asensio, M. Tardue, G. Pehlivanian, F. Krager, Y. Traub, P. Baleff, E. Šao in drugi.

Samir Nikočević (ZDA)

Samir Nikočević je klasično izobraženi pianist in umetniški vodja, ki skrbi za rastočo mrežo povezav z glasbeniki, orkestri in organizatorji v Združenih državah Amerike in Evropi ter išče priložnosti za strokovno izpopolnjevanje in vse oblike umetniških izmenjav. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Zagrebu, in sicer pod mentorstvom profesorja Harija Guseka. Leta 2000 se je Nikočević preselil v ZDA, da bi študiral pri priznanem pianistu Petru Franklu. Je nekdanji predsednik in trenutno še vedno član upravnega odbora Filharmoničnega orkestra iz Savannahe ter član upravnega odbora Orkestra ameriških skladateljev.

Že Tang (Kitajska)

Že Tang je eden vodilnih kitajskih pianistov in pedagogov svoje generacije. Njegove nastope s Kitajskim filharmoničnim orkestrom in Simfoničnim orkestrom iz Šanghaja sta prenašala Kitajska državna televizija in radio, dosegli pa so približno 900 milijonov ljudi. Predstavil se je na številnih samostojnih recitalih v ZDA, Evropi in na Daljnem vzhodu. Njegove nastope so predvajale radijske in televizijske postaje, kot so Kitajski državni radio in televizija, BBC, Poljska nacionalna televizija, Oriental TV, WQXR v New Yorku, WFMT v Chicagu in druge. Diplomiral je na Šoli za glasbo Eastman in je profesor klavirja na Konservatoriju za glasbo Šanghaj. Med drugim je bil na konservatoriju prodekan in direktor za poučevanje ter raziskave na oddelku za klavir, predstojnik oddelka za klavir na srednji šoli, ki deluje v okviru konservatorija, pridruženi generalni sekretar Kitajskega združenja pianistov, predsednik Šanghajskega združenja profesionalnih pianistov, umetniški vodja Mednarodnega klavirskega e-tekmovanja Šanghajska pomlad, umetniški vodja Šanghajskega mednarodnega festivala in klavirskega tekmovanja za mlade umetnike. Bil je član žirije na mednarodnih klavirskih tekmovanjih, med drugim na Mednarodnem klavirskem tekmovanju Gina Bachauer, Mednarodnem tekmovanju Glasbene mladine v Beogradu, Telekomovem Beethovnovem tekmovanju v Bonnu, Mednarodnem klavirskem tekmovanju v Clevelandu, Mednarodnem klavirskem tekmovanju George Enescu in številnih drugih.

Gianni Eugenio Tangucci (Italija)

Gianni Eugenio Tangucci je kariero začel kot maestro collaboratore v Gledališču La Fenice v Benetkah, kjer je leta 1970 začel opravljati umetniške in vodstvene funkcije. Leta 1978 je bil imenovan za umetniškega tajnika, leta 1981 pa je postal vodja tehnično-umetniške organizacije. Med letoma 1983 in 1985 je bil dve sezoni pomočnik umetniškega vodje v milanski Scali. Med letoma 1985 in 1987 je bil umetniški direktor v Mestnem gledališču v Bologni. V sezonah 1987/88 in 1988/89 je bil umetniški vodja v Gledališču La Fenice v Benetkah, potem ko je delal kot umetniški svetovalec v Opernem gledališču v Genovi. Od aprila 2000 je umetniški vodja v Opernem gledališču v Rimu. Od decembra 2000 do leta 2006 je bil umetniški direktor v Gledališču Majskega glasbenega festivala v Firencah. Kot pedagog je Gianni Tangucci med drugim poučeval na Šoli za glasbo v Fiesoleju; na oddelku za muzikologijo Univerze v Parmi je predaval o zgodovini in metodah umetniškega in glasbenega menedžmenta; na Inštitutu Cattaneo v Rimu je predaval o trženjskih tehnikah in trženju na področju zabavne industrije; na Šoli za menedžment SDA Bocconi v Milanu je vodil magistrski program menedžmenta na področju zabavne industrije; na Mednarodnem festivalu kulture v Bergamu, na Operni šoli v Bologni in na Festivalu doline Itrie pa je vodil različne mojstrske tečaje. Od januarja 2016 do danes je umetniški koordinator na Akademiji Majskega glasbenega festivala v Firencah.

Finalni nastop z orkestrom

Simfonični orkester RTV Slovenija,
Ricardo Castro, dirigent