1. Vaša dirigentska kariera je zaznamovana z dolgoletnim izobraževanjem in sodelovanjem z vrhunskimi dirigenti. Kako doživljate delo z mladimi glasbeniki, ki šele začenjajo svojo profesionalno pot, še posebej v okviru Operne akademije? Ali menite, da obstaja specifičen pristop, ki je potreben za mlade umetnike? Kakšne smernice jim dajete, da bi razvili svojo interpretacijo in hkrati ohranili umetniško integriteto?
Vsak mladi umetnik potrebuje vodenje. Ni dovolj biti nadarjen in trdo delati – pogosto manjkajo izkušnje. Izkušnje pa ne pridejo čez noč, temveč si jih pridobiš s časom, z napakami, z vztrajnostjo. Življenje nas najdragocenejših lekcij nauči postopoma in jih večkrat ponavlja, dokler se jih resnično ne naučimo. Te izkušnje nas izoblikujejo ne le kot umetnike, temveč tudi kot ljudi. Pomagajo nam, da se razvijemo v polnejše in bolj izrazite različice sebe.
Že več kot tri desetletja imam privilegij delati z mladimi glasbeniki, in to je eden najbolj osrečujočih vidikov moje poklicne poti. Vračanje naslednjim generacijam je neverjetno izpolnjujoče. Svojih mentorjev – Bouleza, Maazela, Leitnerja, Mehlija Mehte – se spominjam z izjemno naklonjenostjo in hvaležnostjo. Globoko so me zaznamovali, ne le glasbeno, temveč tudi v tem, kako gledam na odgovornost biti umetnik.
V Operni akademiji Pehlivanian (PPOA) se osredotočamo na to, da mladim dirigentom in pevcem omogočimo praktične izkušnje. Dirigiranja se resnično naučimo le tako, da ga prakticiramo z živim orkestrom. Zato jim zagotavljamo veliko časa na odru s pianisti, nato pa še s profesionalnim orkestrom. Ko je opera pripravljena, se odpravimo na nacionalno turnejo. Vsak dirigent lahko vodi več predstav, kar je izjemno redka priložnost.
Enako velja za naše pevce. Ne glede na to, ali gre za debitantsko vlogo ali pa za izpopolnjevanje vloge, ki jo bodo v svoji karieri še izvajali, jim koristi, če jo izvedejo večkrat, na različnih prizoriščih in pred živim občinstvom. S tem pridobivajo na vzdržljivosti, samozavesti in umetniškem mojstrstvu.
Eden najlepših vidikov akademije je, da povezuje ljudi z vsega sveta. Različne kulture, različni jeziki, pa vendar vsi govorimo glasbo. Ta skupni jezik ustvarja globoke vezi. Kar pa se tiče glasbene integritete, je naša prva odgovornost vedno odgovornost do skladatelja. Prizadevamo si spoštovati zamisli Mozarta – ali katerega koli drugega skladatelja –, hkrati pa ohranjamo vokalno in glasbeno tradicijo, ki se je prenašala iz roda v rod. Naši inštruktorji so ponosni, da to dediščino delijo z mladimi umetniki.

2. Operna akademija Pehlivanian ponuja mladim pevkam, pevcem in dirigentom edinstveno priložnost, da sodelujejo pri zahtevnih opernih produkcijah. Kako pomembno je za vas, kot ustanovitelja akademije, omogočiti tem mladim umetnikom, da se preizkusijo v delih, kot je Don Giovanni, ki so polna kompleksnih likov in filozofskih vprašanj? Kako to sodelovanje prispeva k njihovemu razumevanju umetnosti in k njihovemu nadaljnjemu umetniškemu razvoju, tako na glasbenem kot osebnem nivoju? 
To je absolutno nujno. Mladi profesionalci se morajo preizkusiti v popolnoma profesionalnem okolju. Na temeljih večdesetletnih izkušenj poučevanja na nacionalnih konservatorijih in glasbenih akademijah sem PPOA zasnoval tako, da v enem, celovitem programu združuje vse ključne elemente izpopolnjevanja – tehnične, umetniške in človeške.
Umetnike ženemo k uresničevanju njihovih najvišjih potencialov in pogosto vidimo, da presežejo celo svoja lastna pričakovanja. Prav za takšne preboje si prizadevamo – za trenutke, ko se zavejo, da zmorejo več, kot so mislili.
Akademija pa ni usmerjena le v tehnično odličnost. Enako pomembne so vezi, ki se stkejo med našimi umetniki – dirigenti, pevci in glasbeniki. Sodelovanje pri skupnem umetniškem cilju je nekaj transformativnega. Posamezniki postanejo del nečesa, kar je večje od njih samih. Ta občutek kolektiva, medsebojne podpore in skupne odgovornosti je v jedru naše filozofije.
Bili smo priča temu, kako je akademija postala več kot le poligon za usposabljanje – postala je izkušnja, ki spreminja življenje. Glasbeno, družbeno in celo osebno.

3. Don Giovanni je operno delo, ki združuje komične, resne in nadnaravne elemente, hkrati pa se ukvarja z globokimi moralnimi vprašanji. V koncertni izvedbi, kjer je odstranjen vizualni element gledališča, kako kot dirigent pristopate k usklajevanju teh različnih plasti? Kako ohranite ravnotežje med humorjem in resnostjo, ki sta ključna za popolno razumevanje Mozarta in da Ponteja? 
Don Giovanni je sijajna mešanica nasprotij – je svetel in temen, komičen in tragičen, človeški in nadnaravni. Prav zaradi tega je takšna mojstrovina. Mozart in Da Ponte sta zelo dobro vedela, kako hoditi po tej meji, in naša odgovornost v vlogi izvajalcev je, da spoštujemo to krhko ravnovesje.
Kot dirigent ga ohranjam tako, da skrbno oblikujem tempo, dinamiko in interakcije med liki, pri tem pa se vedno ravnam po Mozartovi partituri. Njegova glasba nam sporoča, kdaj se moramo opreti na humor in kdaj se moramo poglobiti v bolj resne in razmišljujoče trenutke. Naj ponazorim s primerom. Komični prizori Leporella zahtevajo razigranost in gibčnost, medtem ko mora biti zadnji prizor Don Giovannija s Komturjem resen in dramatičen.
Ta kontrast je mogoče zelo dobro doseči tudi na koncertu ali v polscenski postavitvi. Naše predstave na akademiji so polscenske – gledališki element ni popolnoma izključen. Pevci se premikajo, igrajo, prinesejo celo svoje kostume. Uporabljamo preproste rekvizite, s katerimi ustvarimo občutek okolja in značaja, tako da je dramski učinek še vedno prisoten.
Poleg tega ta format občinstvu omogoča, da doživlja tako vizualno privlačne trenutke kot tudi čisto osredotočenost na glasbo. Nekateri prizori pridobijo z vizualnimi znaki, medtem ko drugi zasijejo, ko občinstvo samo posluša. To prepletanje je del tega, kar dela naše predstave tako dinamične.

4. Kljub temu, da koncertne izvedbe odstranijo vizualni element, se glasba in besedilo v Don Giovanniju pogosto izkažeta za dovolj močnejša, da sama po sebi povedo zgodbo. Ali menite, da koncertna izvedba omogoča bolj izčiščeno doživetje glasbe, saj poslušalci lahko bolj osredotočeno spremljajo kompleksnost Mozarta, ali pa se včasih lahko zgodi, da so nekatere vsebine spregledane brez gledaliških elementov?
Res je, da lahko v nekaterih primerih odstranitev vizualnega elementa poglobi povezanost poslušalcev z glasbo. Brez odrskih elementov, ki bi odvračali pozornost, se lahko povsem posvetijo kompleksnosti Mozartove orkestracije, vokalnemu fraziranju in čustvenim odtenkom v partituri.
Vendar pa je Don Giovanni dramsko delo in nekateri prizori resnično pridobijo z vizualnim in fizičnim pripovedovanjem zgodbe. Zato poskušamo s svojo polscensko postavitvijo ponuditi najboljše iz obeh svetov. Inscenacija je poenostavljena, vendar je ne odpravljamo v celoti.
Pri tej postavitvi smo morali zaradi časovnih omejitev na prizoriščih nekaj stvari prilagoditi. Izpustili smo nekatere recitative s continuom, da predstava ne bi trajala več kot dve uri in pol. Vendar pa pazljivo izberemo dele, ki jih bomo ohranili, da se ne izgubita dramaturški tok in jasnost zgodbe. Na prvem mestu sta vedno Mozartova glasba in čustveno jedro opere.

5. Mozartova opera pogosto odpira vprašanja svobode, odgovornosti in moralnosti. Vse to so teme, ki so v sodobnem svetu še vedno zelo aktualne. Kako vi kot umetnik vidite povezavo med tem, kar Mozart obravnava v Don Giovanniju, in današnjim družbenim in kulturnim okoljem? Ali menite, da ima glasba moč spremeniti pogled na te teme v današnji družbi, ali pa se je moralni okvir opere skozi stoletja spremenil, tako da se danes iz tega izziva zdi bolj distanciran od vsakdanjega življenja?
Številni liki iz Don Giovannija se zdijo neverjetno aktualni tudi danes. Že sam Don Giovanni – karizmatičen, manipulativen in na koncu tudi destruktiven – je tip človeka, ki ga prepogosto srečamo v resničnem svetu. Pojavlja se na naslovnicah časopisov, na družbenih omrežjih, v stalnih globalnih razpravah o moči, zlorabah in prevzemanju odgovornosti.
Opera tako odpira vedno aktualna vprašanja o moralni odgovornosti, osebni svobodi in posledicah naših dejanj. Te teme niso zastarele, temveč so v današnjem družbenem in kulturnem kontekstu še kako žive.
Verjamem, da ima glasba moč, da spremeni naš pogled na svet. Ne pridiga, pač pa se nas dotakne čustveno in zaobide naše obrambne mehanizme. Ko te zgodbe doživljamo skozi glasbo, še bolj globoko občutimo težo odločitev likov. Ta čustvena vpletenost nas lahko spodbudi k poglobljenemu razmisleku in včasih k resnični spremembi našega pogleda na sebe in na svet okoli nas.


Pridite tja, kjer bo odmevala Mozartova veličina — 5. avgusta 2025 v Slovenski filharmoniji. 
Vstopnice za prireditve 73. Ljubljana Festivala so na voljo na spletni strani ljubljanafestival.si, pri blagajni Križank, na Petrolovih bencinskih servisih ter drugih Eventimovih prodajnih mestih.