Grigorij Sokolov

Petinsedemdesetletni ruski pianist Grigorij Sokolov spada v sam vrh panteona mojstrov črno-belih tipk, številni kritiki pa ga razglašajo za najboljšega pianista našega časa. Na svoj izjemni dar je opozoril že pri dvanajstih letih, pri šestnajstih pa postal najmlajši zmagovalec slovitega tekmovanja Čajkovskega. Čeprav je v sedemdesetih letih nastopil tudi v ZDA in na Japonskem, so ga tedanje politične razmere omejevale na nastope v domovini, zato je njegove zgodnje posnetke na Zahodu obdajal skoraj mitski sloves. Mednarodni preboj je doživel šele po razpadu Sovjetske zveze, ko je bliskovito postal eden najbolj iskanih glasbenikov. Koncertiral je z vsemi najuglednejšimi svetovnimi orkestri, a se je kmalu odločil posvetiti izključno recitalom, saj naj bi tako najbolje izrazil svojo glasbeno vizijo. Odtlej običajno nastopi zgolj po sedemdesetkrat letno, pri čemer se popolnoma poglobi v en sam program. Njegovi nastopi slovijo po bogati barvni paleti, osupljivi polifonični jasnosti in skrivnostni intenzivnosti, ki poslušalcem razkrivajo globlje dimenzije pianistične glasbe. Sokolov je znan tudi po strogih standardih pri sodelovanju s tehniki, s katerimi preživi dolge ure ob koncertnem klavirju, da bi ga popolnoma prilagodil svojim zahtevam. Po dveh desetletjih brez snemanj je pred desetletjem sklenil pogodbo z založbo Deutsche Grammophon, pri kateri so izšli številni posnetki njegovih živih koncertov, najnovejšo zgoščenko, na kateri se je posvetil Purcellu in Mozartu, pa je izdal lani.