Grigorij Sokolov, klavir

Štiriinsedemdesetletni ruski pianist Grigorij Sokolov spada v sam vrh panteona mojstrov črnobelih tipk, številni kritiki pa ga že dolgo razglašajo za najboljšega pianista na svetu. Čeprav je na svoj izjemni dar opozoril že pri dvanajstih letih, pri šestnajstih pa kot najmlajši v zgodovini osvojil prestižno klavirsko tekmovanje Čajkovskega, so ga tedanje politične razmere omejevale na nastope v domovini. Veliki preboj na mednarodne odre je doživel šele v poznih osemdesetih letih in bliskovito postal eden najbolj iskanih glasbenikov. Koncertiral je z vsemi najuglednejšimi svetovnimi orkestri, a je po nekaj letih ugotovil, da svojo glasbeno vizijo najlažje izrazi skozi pianistične recitale. Odtlej nastopa približno le sedemdesetkrat letno, saj si za vsak koncertni spored vzame čas, da ga premišljeno sestavi in se vanj popolnoma poglobi, preden ga predstavi občinstvu. Tokratni spored združuje na pogled povsem različni glasbeni tradiciji – renesančno polifonijo in romantično izraznost. Kljub zgodovinski razdalji si William Byrd in Johannes Brahms delita strast do gostega, a elegantnega prepletanja glasov, ter zahtevata predanega poslušalca, ki zna v navidezni preprostosti njunih stvaritev prepoznati globino muzikalnosti. Oba skladatelja tako kličeta po interpretu, ki v odzvenu patosa ljudske glasbe išče subtilno, a zato nič manj silovito glasbeno ekspresijo