Zagrebški solisti

Glasba

27. 2. 2025 ob 19:30 | Slovenska filharmonija

Zagrebški solisti

O dogodku

Tradicionalna odličnost Zagrebških solistov

Zagrebški solisti, eden najprestižnejših godalnih ansamblov z več kot 70-letno tradicijo, se bodo predstavili z raznolikim programom, ki združuje mladostno energijo in zrel umetniški izraz. Koncert bodo uvedla zgodnja dela Mendelssohna in Brittna, ki že v mladosti izkazujeta izjemno kompozicijsko domišljijo, sledila pa bosta Mahlerjev čustveno nabit Adagietto in Čajkovskijeva priljubljena Serenada za godala, ki velja za preizkusni kamen vseh godalnih zasedb. Program bo odražal umetniško širino in tehnično dovršenost enega najboljših ansamblov v regiji.

Koledar

Četrtek

27. 2. 2025 ob 19:30

Slovenska filharmonija

Foto: Darja Štravs Tisu

Foto utrinki

Program

1. Felix Mendelssohn Bartholdy

Simfonija za godala št. 10 v h-molu, MWV N 10

2. Gustav Mahler, prir. Sreten Krstić

Adagietto iz Simfonije št. 5 v cis-molu

3. Benjamin Britten

Preprosta simfonija, op. 4

***

4. Peter Iljič Čajkovski

Serenada za godala v C-duru, op. 48

Več informacij

Zagrebški solisti so godalni komorni ansambel z eno najdaljših tradicij v regiji. Predlani je sestav praznoval 70 let nepretrganega delovanja, odkar so ga leta 1953 ustanovili v okviru Radia Zagreb. V tem času so izvedli več kot 4000 koncertov na vseh celinah ter posneli več kot sedemdeset zgoščenk. Osvojili so vse najpomembnejše državne nagrade in prejeli številna mednarodna priznanja. Igrati v Zagrebških solistih velja za eno najvišjih časti, ki lahko doleti hrvaškega glasbenika, njihovi koncerti pa slovijo kot sinonim za kar najbolj vrhunske izvedbe.

Program bosta uvedli dve mladostni deli: Simfonija za godala v h-molu Felixa Mendelssohna Bartholdyja je izkaz kompozicijske odličnosti štirinajstletnega čudežnega dečka, Preprosta simfonija Benjamina Brittna pa je nastala na podlagi drobnih zamisli, ki jih je skladatelj skiciral kot otrok, pri svojih dvajsetih pa jih je oblikoval v igrivo skladbo za godala. Spored bo mladostniški elan soočil z dvema polnokrvnima mojstrovinama. Adagietto Gustava Mahlerja, četrti stavek iz znamenite Simfonije št. 5, je ljubezensko posvetilo njegovi ženi Almi in velja za enega najbolj prepoznavnih odlomkov glasbe minulega stoletja, na koncertnih odrih pa pogosto živi kar kot samostojna skladba. Lahkotna Serenada za godala v C-duru Petra Iljiča Čajkovskega, prežeta z značilno spevnimi melodijami, pa je preizkusni kamen slehernega godalnega sestava in dolgoletna stalnica na sporedih Zagrebških solistov.