Tomaž Svete: SOPRA LO AMORE

*Skladatelj se je pri pisanju libreta Piram in Tizba naslanjal na prevod Kajetana Gantarja in prevod prevajalca ter izdajatelja knjige Michaela von Albrechta. (Philipp Reclam jun. Stuttgart 1994; Ovid: Metamorphosen / P. Ovidi Nasonis Metamorphoseon libri quindecim; Metamorphosen in fünfzehn Büchern von P. Ovidius Naso).

Libreto Dama s psičkom uporablja odlomke iz novele Antona Pavloviča Čehova v prevodu Marjana Poljanca.

Projekt sta podprla Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana.

Brezkompromisni skladatelj Tomaž Svete, avtor na mednarodnem prizorišču uveljavljenega razvejenega glasbenega opusa in prvak slovenske operne ustvarjalnosti, tlakuje glasbeno pot, zaznamovano s številnimi dosežki in priznanji ter podčrtano z nesluteno kompozicijsko in pedagoško vnemo. Izjemna glasbena kreativnost in tehnična odličnost, ki odzvanjata iz njegove glasbe, se zrcalita v bogati glasbeni teksturi, kompleksnem harmonskem stavku in čustveni globini, ki so zaščitni znak njegovih mojstrovin.
Najpomembnejšo vlogo v njegovem ustvarjanju imajo nedvomno vokalno-instrumentalna dela, še posebej pa je izrazita skladateljeva strast do operne umetnosti, ki se kaže v obsežnem opernem opusu, osnovanem na najrazličnejših tematikah in glasbenih pristopih. Na 2. koncertu Slovenskih glasbenih dnevov bo praizvedbo doživela skladateljeva že dvanajsta opera, Sopra la amore,  ki je hkrati peti operni projekt, napisan za Slovensko komorno glasbeno gledališče, večkratnega pobudnika številnih novih glasbeno-gledaliških del pri nas.
Libreto, ki ga je spisal avtor sam, se vsebinsko nasloni na novelo ruskega literarnega klasika Čehova Dama s psičkom,  v kateri se življenje riše na humoren in hkrati žalosten način. Kot dramaturški kontrapunkt se ji ob bok postavi Ovidova zgodba Piram in Tizba  iz 4. knjige Metamorfoz,  s katero se skladatelj vrača na polje antične umetnosti. Poročena, a vsak v svojem zakonu nesrečna, se mlada in lepa Ana, dama s psičkom, in bančni uradnik Arkadij v obmorskem letovišču zapleteta v bežno razmerje, a to preraste v veliko ljubezen. Arkadij se zato odloči, da Ano po razhodu poišče v njenem domačem kraju. Najde jo na premiernem dogodku (opera v operi). Novela izzveni v obliki velikega vprašaja, kako bi se lahko njuna ljubezenska zgodba srečno razpletla.
Večplastnost zasnove, poudarjena z ločenim dogajanjem na velikem oziroma malem odru, narekuje ustrezno zasedbo solistov in dveh instrumentalnih ansamblov. V zanimivo zgodbo vabijo odlični slovenski pevci: lika osrednje pripovedi bosta oživela v interpretaciji žanrsko vsestranske sopranistke Katje Konvalinka v vlogi Ane in pogostega solista v Svetetovih operah, baritonista Roka Bavčarja kot Arkadija. Solista v vzporednem dogajanju na malem odru pa bosta temperamenta mezzosopranistka Ireneja Nejka Čuk v vlogi Tizbe in operni, a tudi popularni glasbi zavezani tenorist Gregor Ravnik v vlogi Pirama. Svetetova operna noviteta se bo zgodila v postavitvi priznanega hrvaškega dramaturga in opernega režiserja Marina Blaževića, sicer ravnatelja Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu, ter pod taktirko dirigenta in skladatelja mlajše generacije Iztoka Kocena.