Ansambel za sodobno glasbo MD7

Koncertna dejavnost Društva slovenskih skladateljev je postajala skozi desetletja vse bolj razvejana in prepoznavna. Leta 1992 je na pobudo Marka Mihevca po zgledu dunajske Lange Nacht der Musik  zaživel celovečerni koncertni cikel Noč slovenskih skladateljev, katerega temeljno poslanstvo ostaja predstavljati izključno slovenske novitete. Kot tak je dogodek vedno znova pestra zmes oblikovnih in kompozicijskih pristopov ter estetskih premis domače ustvarjalnosti. Pobudnik za nastanek desetih novih del, ki bodo krstno zazvenele na 5. koncertu Slovenskih glasbenih dni, je bil Ansambel MD7 – komorna instrumentalna skupina, predana izvajanju sodobne glasbene tvornosti. Virtuoznost in izjemna prilagodljivost članov ansambla sta odlična platforma za skladateljsko svobodo izražanja glasbenih zamisli in iskanja novih zvočnih zmožnosti. Edinstvena in unikatna zasedba ponuja namreč neskončne kombinacije specifičnih, vznemirljivih in neobičajnih zvočnih barv.

Tudi tokrat izviren slovenski opus za različne instrumentalne solo, duo ali trio zasedbe je nastal v zanimivih kombinacijah instrumentov, ki jih ponuja ansambel. Tolkala so navdihnila samoniklega Janka Jezovška Jizoua, ki inovativnost prepričljivo povezuje z globoko čustveno in introspektivno glasbo. Noviteta za solo violončelo je nastala izpod peresa Timoteja Kosovinca, ki z brisanjem meja med klasično in popularno glasbo nagovarja v sicer kompleksnem, a široki množici razumljivem glasbenem jeziku. Klarinet pa je pritegnil prepoznavnega skladatelja srednje generacije Igorja Majcna, ki glasbene zamisli uresničuje v širokem, zvočno osvobojenem izraznem polju. Navdih v duu klarinet in vibrafon je našla Blaženka Arnič Lemež, katere glasbena sintaksa je pogost spoj ljudskosti in sodobnosti.

Šest novih del, v katerih so avtorji izkoristili zvočno in barvno raznolikost ansambla, je napisanih za trio zasedbo. Vladimir Batista, ki spretno krmari med svetovi klasike, jazza in improvizacije, je glasbeno idejo uresničil v triu za marimbo, klavir in čelo; klarinet, tolkala in klavir se družijo v noviteti Pavla Dolenca, vokalni in komorni glasbi zapisanega skladatelja. Tilen Slakan, ki se je široko uveljavil s slogovno svežino, je violo in violončelo postavil ob bok tolkalom, Emil Spruk, čigar skladateljsko delo izrašča iz globoke notranjosti samolastnega doživljanja sveta in svojevrstnega odnosa do glasbe, pa v družbo klarineta. Vedno vznemirljiv dogodek slovenskih krstnih izvedb bo strnila novost za klarinet, pozavno in violončelo Žige Staniča, vsestranskega umetnika z lastnimi skladateljskimi aspiracijami.