Jusuke Savai, Kana Furukava, Zala Vidic, Anže Rupnik

Jusuke Savai je japonski tenorist iz Kobeja, ki je petje doštudiral na Tokijski univerzi za umetnost, nato pa se izpopolnjeval na Opernem inštitutu Tokio Nikikai. Trenutno študira v magistrskem programu opere na Akademiji za glasbo Franza Liszta v Budimpešti. Po začetkih v operi in oratoriju je leta 2020 svojo umetniško pot dokončno usmeril v tenor in debitiral v tej vlogi kot Don Anchise v Lažni vrtnarici  Wolfganga Amadeusa Mozarta. Od takrat je oblikoval raznolik repertoar, ki sega od baroka do sodobne glasbe. Med njegovimi pomembnejšimi vlogami so Oronte v Alcini  Georga Friedricha Händla in Don Ottavio v Mozartovem Don Giovanniju.  Sodeloval je tudi pri madžarski premieri dela I’m Cleaning, I’m Cleaning  skladatelja Abela M. G. E. Njegovo umetniško delovanje presega tradicionalni operni repertoar; na Japonskem je sodeloval tudi pri glasbenih projektih za videoigre in animacijo. Leta 2025 je prejel prvo nagrado v vokalni kategoriji Mednarodnega tekmovanja Franza Liszta na Madžarskem, leta 2026 pa nagrado chrysanthemum, ki jo podeljuje Akademija za glasbo Franza Liszta.

Kana Furukava je japonska pianistka, ki je v jeseni 2026 začela podiplomski specialistični študij najvišje ravni solističnega klavirskega poustvarjanja na Akademiji za glasbo Franza Liszta v Budimpešti. Dodiplomski in magistrski študij klavirja je končala na Tokijski univerzi za umetnost. Med magistrskim študijem je v letih 2024 in 2025 obiskovala tudi program brez pridobitve diplome na Akademiji Ferenca Liszta, kjer je študirala pri Gáborju Farkasu in Kálmánu Dráfiju. Izkušnja je poglobila njeno poznavanje madžarske glasbene tradicije in evropskega klavirskega repertoarja. Posebno jo pritegujejo dela Johanna Sebastiana Bacha, Ludwiga van Beethovna in Franza Liszta. Njeno umetniško delo temelji na povezovanju analitičnega razumevanja glasbene strukture z izrazno svobodo. Med magistrskim študijem je raziskovala Bachovo Umetnost fuge,  posebno Kontrapunkt XIV,  pri čemer se je posvetila razmerju med kontrapunktično strukturo in interpretacijo. Kot solistka je nastopila s Simfoničnim orkestrom iz Sapora in Komornim orkestrom Franza Liszta ter koncertirala na Japonskem in Madžarskem. Njene interpretacije zaznamujejo strukturna jasnost, izrazna poglobljenost in prizadevanje, da bi z glasbo ustvarila neposreden in vsebinsko premišljen stik z občinstvom.

Zala Vidic je slovenska violončelistka, ki se je po študiju na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana izobraževala na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti na Dunaju pri prof. Reinhardu Latzku. Magistrski študij je nadaljevala na Amsterdamskem konservatoriju pri prof. Pietru Wispelweyu, kjer je študirala tudi baročno violončelo pri prof. Violi de Hoog. Na Akademiji za glasbo UL je zaključila pedagoški in drugi magistrski študij violončela pri prof. Eldarju Sapaarju. Kot orkestrska in komorna glasbenica sodeluje s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Zagrebško filharmonijo, Simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije, SNG Opera in balet Maribor. Bila je akademistka orkestra Amsterdam Sinfonietta in festivala Resonances v Belgiji, kot vodja sekcije violončel pa je sodelovala tudi v Slovenskem mladinskem orkestru in Festivalskem orkestru Ravello. Je članica Čelo kvarteta Cédez in Klavirskega tria Sensibile, pred tem pa je bila članica Kvarteta Asag na Dunaju. Prejela je več domačih in mednarodnih priznanj, med drugim Škerjančevo nagrado, več zlatih plaket na TEMSIG-u ter posebne nagrade za najvišje dosežke. Leta 2016 je kot predstavnica Slovenije nastopila v finalu tekmovanja Evrovizijsko tekmovanje mladih glasbenikov.

Pianist Anže Rupnik je leta 2023 z odliko magistriral na Akademiji za glasbo UL v razredu prof. Tatjane Ognjanovič. Svoje znanje je izpopolnjeval na številnih mojstrskih tečajih pri uveljavljenih profesorjih. Pod mentorstvom prof. Cibrána Sierre Vásqueza od leta 2024 nadaljuje magistrski študij komorne glasbe na prestižni univerzi Mozarteum v Salzburgu. Decembra 2021 je z Orkestrom Slovenske filharmonije izvedel Klavirski koncert št. 2 v F-duru, op. 102  Dmitrija Šostakoviča ter za izvedbo prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo UL.

V sodelovanju z Veleposlaništvom Japonske v Sloveniji in Japonsko fundacijo v Budimpešti.