Koledar
Zanimivosti
MARTHA ARGERICH
- Klavir je začela igrati pri treh letih, ko jo je vrstnik v vrtcu zbadal, da inštrumenta ne zna igrati. Martha Argerich se je preprosto usedla za klavir in po posluhu brezhibno ponovila skladbo, ki jo je ravnokar zaigrala njihova vzgojiteljica.
- Martha tekoče govori kar šest jezikov: španščino, portugalščino, francoščino, angleščino, nemščino in italijanščino.
- Od 80. let prejšnjega stoletja skoraj ne prireja več samostojnih recitalov. Nastopanje brez družbe se ji zdi dolgočasno in osamljeno, zato danes igra izključno z orkestri ali v komornih zasedbah s prijatelji.
ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE
- Legendarni Carlos Kleiber, ki je veljal za najbolj izmuzljivega in genialnega dirigenta na svetu (pogosto je odpovedoval koncerte, če se ni počutil »pravega«), je z ljubljanskim orkestrom rad sodeloval in tu posnel nekaj svojih kultnih nastopov.
Nastopajoči
Solistka
Program
Več informacij
Martha Argerich velja za eno najvidnejših pianistk našega časa, znano po izjemni intenzivnosti, širokem barvnem razponu in izrazni svobodi, ki presegajo zgolj tehnično virtuoznost. Mednarodno prepoznavnost je utrdila že v mladosti z zmagami na najuglednejših tekmovanjih, med drugim na Chopinovem tekmovanju v Varšavi, ter z dolgoletno koncertno in snemalno kariero, ki zajema širok repertoar od baroka do 20. stoletja. Na odru se ji bo pridružil Charles Dutoit, švicarski dirigent in 103. prejemnik zlate medalje Kraljeve filharmonične družbe, ki je v svoji bogati karieri sodeloval z vodilnimi orkestri po svetu ter ustvaril obsežno diskografijo. Tokrat bo vodil rezidenčni orkester Festivala Ljubljana – Orkester Slovenske filharmonije.
Program večera odpira bleščeča Uvertura Rimski karneval, samostojna predelava glasbe iz opere, v kateri Hector Berlioz združuje lirično spevnost in živahno plesno energijo rimskega karnevala. Sledi Koncert za klavir in orkester v G-duru Mauricea Ravela, ki ga prežemajo vplivi jazza in baskovske ljudske glasbe. V treh kontrastnih stavkih se prepletajo bravurozna virtuoznost, orkestrska barvitost in razgibana ritmičnost. Drugi del večera je posvečen razkošnemu in izrazito dinamičnemu rimskemu triptihu Ottorina Respighija, nastalemu med letoma 1916 in 1928. V Rimskih vodnjakih upodablja različne mestne fontane ob različnih delih dneva, v Rimskih praznikih prizore slavij, v Rimskih pinijah pa podobe znamenitih rimskih krajev.