O dogodku
Večna zgodba v baletnem jeziku
Balet Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva velja za eno ključnih del baletne literature 20. stoletja, v katerem se intimni prizori prepletajo z razgibanimi skupinskimi odlomki. Glasba izstopa po izraziti melodiki, ritmični ostrini in barvitem orkestru. Novo uprizoritev oblikuje španska koreografinja Asun Noales, glasbeno pa jo bo izvedel Simfonični orkester Avditorija Alicante ADDA pod vodstvom Josepa Vicenta, ki delo umešča v sodoben, a spoštljiv dialog s klasično baletno tradicijo.
Koledar
Sponzorstvo
Zanimivosti
- Baletna drama Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva je bila prvič uprizorjena leta 1938 v Narodnem gledališču v Brnu, v koreografiji legendarnega brnskega baletnika Iva Vania Psote.
- Čast prve sovjetske izvedbe je 11. januarja 1940 pripadla baletu Kirov, danes znanemu kot Marijino gledališče v Sankt Peterburgu, približno dve leti po svetovni premieri.
- Simfonični orkester Avditorij Alicante ADDA je eden najmlajših v Španiji, saj je prvič nastopil šele leta 2018, a si je v zelo kratkem času ustvaril presenetljivo močan mednarodni ugled. Nastal je kot osebna vizija dirigenta Josepa Vicenta, ki ga opisuje kot »prostor za ustvarjanje«.
- Romeo in Juliet sta tudi izraza za črki r in j v mednarodni radiotelefonski abecedi.
Ustvarjalci
Ekipa
Zasedba
Več informacij
Med najbolj prepoznavnimi baleti 20. stoletja je Romeo in Julija, ki ga je Sergej Prokofjev zasnoval leta 1935 na podlagi Shakespearove dramske predloge. Skladatelj je zgodbo o zaljubljencih iz Verone uokviril z izrazito dramatsko zasnovo, značilno melodiko in ostrimi ritmičnimi poudarki, ki ustvarjajo širok razpon med intimnimi prizori in razgibanimi skupinskimi odlomki. Delo je zaradi zamenjave gledaliških vodstev in umetniških zadržkov do prvotne različice doživelo več preoblikovanj, dokončno podobo pa je dobilo ob premieri v Marijinem gledališču iz Sankt Peterburga leta 1940. Posebnost partiture je tudi razširjen instrumentarij: Prokofjev v orkester vključi tenorski saksofon, kornet, violo d'amore in mandoline, s čimer glasbi pridobi posebno, barvito in mestoma italijansko zvočno paleto.
Umetniško zasnovo predstave bo prevzela španska koreografinja, plesalka in pedagoginja Asun Noales, ustanoviteljica sodobne plesne skupine OtraDanza in mednarodnega festivala Abril en Danza ter ustanovna članica Španske akademije uprizoritvenih umetnosti. Glasbeno izvedbo bo oblikoval Simfonični orkester Avditorija Alicante ADDA pod vodstvom svojega umetniškega vodje in šefa dirigenta Josepa Vicenta. Orkester in Vicent v zadnjih letih redno nastopata na poletnem festivalu, med drugim v sodelovanju z gledališko skupino La Fura dels Baus, ter svoj repertoar uspešno uvrščata v različne glasbeno-gledališke projekte.
Dostopnost za gibalno ovirane obiskovalce
Festival Ljubljana si prizadeva zagotoviti prijazen in dostopen obisk kulturnih dogodkov tudi za gibalno ovirane osebe.
Na izbranih prizoriščih so na voljo posebna invalidska mesta, prilagojena uporabi invalidskih vozičkov, ter mesta za spremljevalce. Uporabniki invalidskih vozičkov se o razpoložljivosti in rezervaciji invalidskih mest lahko pozanimajo na telefonski številki +386 (0)1 241 60 28 ali na elektronskem naslovu blagajna@ljubljanafestival.si.
Brezplačna vožnja z mestnimi avtobusi LPP
Imetnikom vstopnic za prireditve v okviru 74. Ljubljana Festivala je omogočena brezplačna vožnja z mestnimi avtobusi LPP v času dveh ur pred začetkom posamezne prireditve ter dveh ur po njenem zaključku.
Morda vas zanima tudi
Neisha s Simfoničnim orkestrom RTV SLO
Neisha pripravlja jubilejni koncert ob 20-letnici svoje solo kariere. Občinstvo bo popeljala skozi svoje največje uspešnice in najnovejše stvaritve ob spremljavi orkestra.
Ljubljana Festival na Ljubljanici
Ljubljana Festival na Ljubljanici združuje legende, zgodovino in glasbo v edinstveno doživetje na reki v središču mesta.
Giacomo Puccini: Turandot
Otvoritev 74. Ljubljana Festivala zaznamuje Puccinijeva opera Turandot v izvedbi Opere Balet SNG Maribor z vrhunsko solistično zasedbo.
Miha Kralj, elektronska glasba
Koncert Mihe Kralja predstavlja pionirski elektronski zvok, ki je zaznamoval slovensko glasbo in odprl nove zvočne svetove.
Livija Pandur: Brezmadežna
Intimna gledališka pripoved o Mariji kot materi, ki se sooča z izgubo, dvomom in tiho bolečino, ujeta med osebno resnico in težo zgodovine.
XXIX. Mednarodna likovna kolonija
Mednarodna likovna kolonija v Križankah povezuje umetnike in odpira prostor sodobnim ustvarjalnim praksam.