Pojdi na glavo Pojdi na vsebino Pojdi na nogo

Nevidne niti

Polona Gantar (1)
Glasba
18. 4. 2026 ob 20:00 | Frančiškanska cerkev Marijinega oznanjenja
Nevidne niti
Polona Gantar, orgle
Koncert je tudi del Arsovega cikla Obiski kraljice.
Brezplačne vstopnice za koncert lahko prevzamete pri blagajni Križank.

O dogodku

Orgelska glasba

Že pred drugo svetovno vojno so iz ljubljanske stolnice in frančiškanske cerkve prek radijskih valov prenašali liturgijo in orgelske koncerte. Najimenitnejši slovenski skladatelji in organisti Stanko Premrl, Franc Kimovec in Matija Tomc so s svojimi izvedbami v eter ponesli domača in tuja dela ter povezali sakralno in profano.

Koledar

Sobota
18. 4. 2026 ob 20:00
Frančiškanska cerkev Marijinega oznanjenja
 

Sodelovanje

V sodelovanju z

Program

1. Stanko Premrl
Variacije na »Christus vincit«
2. Robert Fuchs
Fantazija v e-molu, op. 91
3. Anton Foerster
Aleluja
4. Stanko Premrl
Meditacija
5. Franc Kimovec
Sine fine
6. Arnold Schönberg
Variacije na recitativ, za orgle, op. 40
7. Matija Tomc
Tokata in fuga
8. Franz Schmidt
Tokata v C-duru

Več informacij

Nevidne niti iz naslova predmetnega orgelskega recitala se nanašajo na prepletene, pogosto pozabljene povezave med slovenskim orgelskim ustvarjanjem, dunajsko tradicijo in zgodnjimi radijskimi prenosi, ki so v 30. letih prejšnjega stoletja združevali sakralni in profani prostor. Pred drugo svetovno vojno so iz ljubljanske stolne in frančiškanske cerkve prek radijskih valov prenašali liturgijo in solistične orgelske koncerte, ki so jih oblikovali najvidnejši slovenski organisti in skladatelji tistega časa. Glasba, ohranjena v rokopisih, ter glasba, ki je prek mikrofonskih vodov nekoč potovala v domove poslušalcev, tako oživljata vezi, ki so nekdaj neopazno povezovale svetišča, radijski studio in širšo glasbeno kulturo.

S takšnimi radijskimi prenosi so v eter stopali Stanko Premrl, Franc Kimovec in Matija Tomc, organisti, skladatelji in pedagogi, ki so s svojimi izvedbami predstavljali tako domača dela kot glasbo sodobnikov. Vse tri je zaznamovala dunajska šola. Premrl je kot naslednik Antona Foersterja, čigar 100. obletnice smrti se bomo spomnili leta 2026, študiral kompozicijo pri Robertu Fuchsu in se tam srečal tudi z izrazito drugačnimi estetskimi načeli Arnolda Schönberga, osrednje osebnosti »druge dunajske šole«, katere edino ohranjeno in pred kratkim revidirano orgelsko skladbo bomo slišali tudi na tem recitalu, ki poteka v sklopu Arsovega orgelskega cikla Obiski kraljice. Kimovec je študiral na cerkvenoglasbenem oddelku Dunajske univerze v Klosterneuburgu in po vrnitvi v Ljubljano postal prvi zborovodja leta 1937 ustanovljenega radijskega pevskega zbora. Tomc pa je bil na Dunaju učenec legendarnega Franza Schmidta.

Te povezave odsevajo tudi v programu orgelskega koncerta, ki prepleta slovenska in avstrijska dela ter odpira pogled v slogovno raznolikost orgelske ustvarjalnosti 20. stoletja. Ob tem se bo predstavila organistka Polona Gantar, glasbenica izjemno širokega profila, ki se je izobrazila na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu ter na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti na Dunaju, kjer je magistrirala pri Petru Planyavskem. Izpopolnjevala se je pri vodilnih evropskih organistih, solistično nastopa doma in v tujini ter redno snema za arhiv in Založbo kaset in plošč RTV Slovenija. Je glasbena urednica na programu Ars in organistka v Frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani.