Otvoritev 38. Slovenskih glasbenih dnevov

Glasba kot umetniško delo obstaja v dveh pojavnih oblikah: kot glasbeni zapis na papirju, ki določa njeno identiteto, in v zvočni upodobitvi, ki osmisli njen pomen. Glasbena partitura je potemtakem nemi prikaz dela, ki potrebuje tolmača, posrednika in prevajalca, da jo zvočno preoblikuje. Izvajalca, torej, ki glasbeno delo oživi ter gradi most med skladateljevimi intencijami in poslušalcem.
Glasba kot interpretativna umetnost, ki je osrednja tema 38. Slovenskih glasbenih dnevov, je kompleksen in raznolik umetniški proces, ki zahteva uravnoteženost med tehnično brezhibnostjo in ekspresivno poglobljenostjo interpreta: zvestoba skladateljevemu zapisu je zato le podlaga, na kateri gradi svojo vizijo o izvajanem delu ter mu vliva edinstvenost, neponovljivost in osebno noto.
Otvoritveni koncert prihajajočega praznika glasbe osvetljuje slovensko glasbeno tvornost 21. stoletja, v soj žarometov pa postavi tri velika imena povojne generacije skladateljev. Prejemniki Kozinove nagrade Aldo Kumar, Tomaž Svete in Uroš Rojko so ustvarjalci t. i. mlade avantgarde, nadaljevalke naprednih tehnik in metod, ki so s stoletji izoblikovali lastne glasbene govorice, spoštljive, a samosvoje v odnosu do tradicije.
Bogati in žanrsko pestri opus Alda Kumarja pritegne z značilno komunikativnostjo glasbenega izraza, ki se kaže v skladateljevi priljubljenosti na domačih in tujih odrih. Med najodmevnejše se je zapisalo gostovanje v Sankt Peterburgu, kjer so Slovenski filharmoniki izvedli njegovo kompozicijo za orgle in orkester Strastra.  Zvočno barvno sliko, ki zažari v energiji oranžne topline, bomo slišali v interpretaciji enega najvidnejših slovenskih organistov Tomaža Sevška.
Vsestranski je tudi opus Tomaža Sveteta, prvaka slovenske operne ustvarjalnosti, čigar izjemna glasbena kreativnost se zrcali v močno poudarjeni ekspresivnosti, bogati glasbeni teksturi, kompleksnosti harmonskega stavka in čustveni poglobljenosti. V izvedbi mednarodno priznane violinistke Lalite Svete bo krstno zazvenel Koncert za violino in orkester,  ki je interpretki tudi posvečen.
Izviren in globoko premišljen je tudi razvejeni opus Uroša Rojka, čigar tehtne, arhitektonsko grajene kompozicije so podčrtane z nezmotljivo individualnostjo. Noviteta Odtekanje časa VII,  še ena v nizu skladateljevih istoimenskih skladb, ki črpajo iz minljivosti življenja, je ustvarjena za novi glasbi zavezani pianistki Lovorko Nemeš Dular in Nino Prešiček Laznik.