O dogodku
Godalni kvartet Carpe artem
Komorni cikel Carpe artem, ki ga Društvo za komorno glasbo Amadeus prireja od leta 2012, je pomembno središče komorne ustvarjalnosti v Sloveniji. Godalni kvartet Carpe artem, tokrat z gostjo violinistko Kano Matsui, bo izvedel slovenski program z deli Viktorja Parme, Tomaža Sveteta, Dominika Jakšiča (krstna izvedba) in Huga Wolfa. Koncert ponuja vpogled v razvoj domače komorne glasbe in njeno povezavo z evropskim glasbenim prostorom.
Koledar
Nastopajoči
Program
Več informacij
Komorni cikel butičnih koncertov Carpe artem Društva za komorno glasbo Amadeus je bil za popolnitev manka na področju komorne glasbe osnovan leta 2012 v Mariboru, da bi povečal dostopnost komorne glasbe strokovni in širši javnosti, širil občinstvo komorne glasbe in krepil njeno zanimanje tudi za sodobne stvaritve. Ciklu se vsako leto pridruži Godalni kvartet Carpe artem, katerega člani so v mednarodnem okolju uveljavljeni instrumentalisti. Tokrat se jim bo namesto stalne članice zasedbe Veronike Vilar Brecelj kot violinistka pridružila Kana Matsui.
Glasbena oblika godalni kvartet, že poltretje stoletje hrbtenica komorne glasbe, je do danes ohranila življenjsko moč in vpliv na skladatelje, glasbenike in poslušalce. Intimen, a hkrati kompleksen zvok strun, stkan v harmonično enovitost, ustvarja edinstveno glasbeno izkušnjo tako za interprete kot glasbene sladokusce. Kot najbolj popolna in žlahtna oblika komornega muziciranja pa je zvrst pri nas v polnosti vendarle zaživela šele v minulem stoletju; specifičnega razvoja slovenske glasbe, v kateri je bila zaradi ustvarjalnih in izvedbenih (z)možnosti v ospredju vokalna oziroma zborovska tradicija, ni bilo mogoče prehitevati. Prve komorne kompozicije so tako začele nastajati šele proti koncu 19. stoletja.
Med prve tehtne prispevke na področju komorne glasbe pri nas zagotovo sodi Godalni kvartet (1922) Viktorja Parme, sicer očeta slovenske opere. Četudi gre za skladateljev edini izlet na polje tradicionalne večstavčnosti in z njo sonatne forme, velja za eno avtorjevih najpomembnejših in najtehtnejših stvaritev.
Operni umetnosti predan je tudi Tomaž Svete, kar pa ne omejuje skladateljeve širine: prav komorne zasedbe so platforma njegovega eksperimentiranja z instrumentalnimi tehnikami in glasbene sintakse. To velja tudi za enostavčno skladbo iz leta 2004 I cantici dei angeli, ki se v raznolikih zvočnih poljih razgrinja od eterične prosojnosti do napete dramatičnosti.
Številne nove skladbe, v katerih se zrcali širok diapazon različnih estetskih nazorov, dokazujejo, da je zvok šestnajstih strun še vedno zelo aktualen. Prihajajoči koncert napoveduje krstno izvedbo 3. godalnega kvarteta Dominika Jakšiča, skladatelja najmlajše generacije domačih ustvarjalcev.
Slovensko obarvani program zaokroža še en avtor naših korenin: genialni pisec samospeva Hugo Wolf, čigar Italijanska serenada je delo privlačne zvočne barvitosti in lahkotnega značaja ter priljubljena popestritev komornih repertoarjev.
Dostopnost za gibalno ovirane obiskovalce
Festival Ljubljana si prizadeva zagotoviti prijazen in dostopen obisk kulturnih dogodkov tudi za gibalno ovirane osebe.
Na izbranih prizoriščih so na voljo posebna invalidska mesta, prilagojena uporabi invalidskih vozičkov, ter mesta za spremljevalce. Uporabniki invalidskih vozičkov se o razpoložljivosti in rezervaciji invalidskih mest lahko pozanimajo na telefonski številki +386 (0)1 241 60 28 ali na elektronskem naslovu blagajna@ljubljanafestival.si.
