Odtisi

Delovni čas razstave:

Ponedeljek-petek: 10.00 in 16.00
in eno uro pred začetkom prireditve v Križankah

Leta 2019 je nastala slika v mešani tehniki na juti z naslovom Kamnita pokrajina v rjavo rumenih odtenkih s premišljeno razporejenimi poudarki črne, ki zaokroža kamnite strukture in s svojim prelivanjem preusmerja gledalčev pogled: v obris bežeče živali iz skalovja v neznano? V sled, ki nas usmerja? Ali v dotik zemlje z nebom, kjer si lahko v brezmejnem kozmosu le neznaten delček, kjer smo vsi “le drobna zrna v odnosu do tistega Enega, ki mu dajemo mnoga, različna imena. A v vsakem zrnu je prisotna celota vsega vesoljstva …”? (Marko Uršič) Ali samo v preblisk, ki se slikarju Blažu Vehovarju strne v misel, vizijo, podobo in dejanje? Dejanje slikarja in naravovarstvenika, ki z naravo in živalmi diha isti zrak? Ena izmed slik. Mnogih, ki so v zadnjih letih nastale v skrbi za ohranitev narave. Za ohranitev živalskih vrst. Za ohranitev spoštovanja. Slike z naslovi Bizon, Volkovi, Travnik, Kraška pokrajina … nosijo sporočila ljubezni in zaskrbljenosti.
Blaž Vehovar je učenec beneške šole, ki mu je, tako kot še nekaterim slovenskim umetnikom generacij zadnjega desetletja prejšnjega in prvega desetletja tega stoletja, stal ob strani profesor Carlo Di Raco in ga nagovoril k širokemu razmisleku o vsebinskih in formalnih izhodiščih ter postulatih; te je na poti ustvarjanja ponotranjil in nadgradil v lastno likovno izpoved, v kateri ohranja svež in prepoznaven rokopis. Pomembni so mu barva, svetloba, prostor, kompozicija, zapis roke, ki poudarja tako gib, dotik kot nanos. Na mejo med abstrahiranjem in realističnim videnjem izmišljenih naravnih okolij pogosto umešča živali, ki jim grozi izumrtje, in ustvari dramatično vzdušje, ki nagovori in se dotakne. Drami. Pušča odtise spoznanj in nagovarjanj. Odtise globoke skrbi in zavzetosti.
Blaž Vehovar ni samo subtilen in razmišljajoč opazovalec narave, temveč je po zaslugi dr. Mihe Krofla tudi aktiven borec za ohranjanje narave in živalskega sveta; je zagrizen raziskovalec zgodovinske preteklosti, ki je s svojo krutostjo, sovražnostjo in zaničevanjem človekovega dostojanstva zaznamovala življenje njegove babice, ki je preživela strahote taborišča Ravensbrück. Je spoštljiv oboževalec stvaritev umetnikov, ki so se s svojim odnosom do Človeka in Umetnosti zapisali v svetovno zgodovino: Prima Levija, Borisa Pahorja in Zorana Mušiča. Vsi trije so preživeli taborišča smrti. Mušič je s ciklom Kamnita pokrajina ustvaril enega izmed svojih vrhov. V rjavih odtenkih ob poudarjeno avtorski risbi je izpovedal vso bolečino telesa in pokrajine, ki jo desetletja kasneje Blaž Vehovar v tem brezmejnem prostranstvu s podobno barvno izbiro občuti kot grožnjo obstoja vrednot in ciljev, ki vsem živim bitjem omogočajo življenje. Dela na temo odnosa človeštva do sveta in narave, s posebno ljubeznijo do živali, govorijo v zrelem slikarskem jeziku, ki črpa v tradiciji beneškega slikarstva, opirajoč se na vse aktualne izvore in naslone sodobne vizualne umetnosti; govorijo o angažiranosti umetnika, ki vidi v prihodnost in nas sooča s sedanjostjo.

dr. Nelida Nemec