Muzikal Mamma Mia!

20. 04. 2015

Premiera: 15. 6. ob 21. uri
Ponovitve: 16. 6., 17. 6., 18. 6., 19. 6. ob 21. uri ter 17. 8., 18. 8., 19. 8., 20. 8., 21. 8. ob 20.30.

Glasba in pesmi: Benny Andersson in Björn Ulvaeus
Dodatne pesmi: Stig Anderson
Besedilo: Catherine Johnson

Muzikal Mamma Mia! so v originalu v Londonu za Little Star in v sodelovanju z Universalom producirali Judy Craymer, Richard East in Björn Ulvaeus.

Dodatni materiali in aranžmaji: Martin Koch
Založnik: Universal Music Publishing Group

Prospot, d. o. o., v sodelovanju s Festivalom Ljubljana

Spletna stran: http://mammamia-muzikal.si/
Facebook: https://www.facebook.com/mammamiasi/
Instagram: https://instagram.com/mammamiasi/

Producent: Jurij Franko
Režiser: Jug Radivojević
Prevod pesmi: Tomaž Domicelj
Prevodi dialogov: Živa Čebulj
Glasbeno vodstvo: Patrik Greblo
Koreografija: Mojca Horvat
Kostumografija: Bojana Nikitović
Scenografija: Aleksandar Denić
Zborovodja: Tomaž Pirnat

Lektura: Martin Vrtačnik

Vloge:

Zofija ………………………………… Lea Bartha
Donna ………………………………. Simona Vodopivec Franko
Rosie ………………………………… Alenka Godec
Tanja ………………………………… Damjana Golavšek
Sam ………………………………….. Uroš Smolej
Bill ……………………………………. Gojmir Lešnjak – Gojc
Harry ……………………………….. Marjan Bunič
Sky ………………………………….. Matjaž Kumelj
Pepper …………………………….. Tim Lončar
Eddie ……………………………….. Luka Sešek

Zbor in plesalci:

Tjaša Štamcar, Nataša Škerbec, Danaja Koren, Neža Bukovec, Laura Ivančič, Tanja Pečenko, Maša Tiselj, Urška Koželj, Ika Dujić Vrtačnik, Tina Atanasovski, Nina Lazar, Neža Mihelič, Maša Vajda, Pia Dujić Vrtačnik, Žiga Bunič, Blaž Andrejka, David Vehovec, Gašper Oblak, Andrej Orel, Marko Subotič.

Zala Đurić, Veronika Kozamernik, Tisa Kuret, Saša Pavlin, Katja Štamcar, Kaja Ulčar, Liza Klara Schulz, Nika Trbič, Tom Varl

Glasbeniki:

Klaviatura: Boštjan Grabnar
Klaviatura: Patrik Greblo
Kitara: Robert Pikl
Bas kitara: Anže Langus Petrović
Bobni: Jure Rozman
Kitara: Miha Meglič
Klaviatura: Gašper Konec

O muzikalu Mamma Mia!:

Muzikal Mamma Mia! oživlja glasbeno zapuščino legendarne skupine Abba. Vse od njegove premiere leta 1999 na West Endu v Londonu si ga je v več kot 40 državah in 170 mestih po vsem svetu ogledalo prek 54 milijonov gledalk in gledalcev.

Ljubezensko zgodbo, ki se odvija v romantični Grčiji, pod režiserskim vodstvom Juga Radivojevića ustvarja 37-članska igralsko-pevska zasedba: Alenka Godec, Simona Vodopivec Franko, Damjana Golavšek, Lea Bartha, Uroš Smolej, Gojmir Lešnjak – Gojc, Marjan Bunič, Matjaž Kumelj in drugi.

Abbine legendarne glasbene uspešnice bodo v Križankah pod dirigentsko taktirko Patrika Grebla prvič zadonele v slovenskem jeziku, za kar je z odličnimi prevodi poskrbel glasbenik in kantavtor Tomaž Domicelj.

 

Biografije:

BENNY ANDERSSON

Benny Andersson se je rodil 16. decembra 1946 v Stockholmu. Pod vplivom očeta in starega očeta je pri šestih letih začel igrati harmoniko, ki jo igra še danes.

BJÖRN ULVAEUS

Björn Ulvaeus se je leta 1945 rodil v Göteborgu, na zahodni obali Švedske. Po uspehu z lokalno glasbeno folk skupino šestdesetih let je začel sodelovati z Bennyjem Anderssonom. Skupaj z Agnetho Fältskog in Anni-Frid Lyngstad so ustanovili glasbeno skupino ABBA. V letih kultnega delovanja glasbene skupine ABBA se je rodila ideja o ustvarjanju glasbe za muzikal, kar so skupaj s Timom Riceom uresničili leta 1986 s premierno uprizoritvijo muzikala Šah na londonskemu West Endu. Njihov naslednji muzikal Kristina Från Duvemåla je premierno uprizoritev doživel leta 1995, na Švedskem pa so ga uprizarjali tri leta. Najnovejši muzikal, Hjälp sökes, je bil premierno odigran leta 2013.

 

CATHERINE JOHNSON

Catherine Johnson je scenaristka filma Mamma Mia! (2008) in gledaliških predstav: Rag Doll, Renegades, Suspension, Too Much Too Young, Boys Mean Business, Dead Sheep, Little Baby Nothing (Bush Theatre, London), Shang-a-Lang (Bush Theatre) in Mamma Mia! (po svetu), Through the Wire in A Letter to Lacey (muzikal za NT/Shell Connections). Na televiziji je sodelovala pri projektih: Casualty, Byker Grove, Love Hurts, Gold, Linda Green, napisala je originalne scenarije za Rag Doll in Where’s Willy? (HTV), Sin Bin (BBC), Love in the 21st Century (Channel 4), Dappers (BBC3). Je prejemnica nagrad: Bristol Old Vic/HTV Playwriting Award, Thames Television’s Writer-in-Residence Award, Thames Television’s Best Play Award. Leta 2002 je bila nominirana za nagrado tony za najboljše besedilo za muzikal Mamma Mia!. Deluje tudi kot kreativna svetovalka v muzeju ABBA v Stockholmu.

 

JUDY CRAYMER

Judy Craymer je leta 1977 diplomirala na Guildhall School of Music. Vse od takrat je aktivna na področju gledališča, filma, televizije in glasbene industrije. Prva je prišla na idejo o predstavi Mamma Mia! ter leta 1996 z Bennyjem Anderssonom, Björnom Ulvaeusom in Richardom Eastom ustanovila Littlestar Services Limited, namen česar je bila produkcija tega muzikala v Londonu. Od takrat je bila producentka 39 predstav Mamma Mia! po vsem svetu, ki se izvajajo v 14 različnih jezikih. Zahvaljujoč mednarodnemu uspehu te predstave je leta 2002 prejela nagrado ženska leta, leta 2007 pa je bila z odlikovanjem reda Britanskega imperija, ki ga podeljuje kraljica Elizabeta II., nagrajena za prispevek h glasbeni industriji.

Leta 2008 je bila producentka filma Mamma Mia!. Istega leta je prejela priznanje Ženske v filmu ITV za dosežek leta. Film Mamma Mia! je bil nominiran za zlati globus in nagrado BAFTA, hkrati pa je Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost Judy nominirala za nagrado Carl Foreman. Fundacija Breast Cancer Research ji je leta 2010 podelila priznanje za prispevek k dvigu zavesti o raku na dojkah ter zbrana sredstva za boj proti tej bolezni. Je producentka originalnega muzikala Viva Forever!, ki temelji na pesmih glasbene skupine The Spice Girls.

 

MTI

Music Theatre International (MTI) je ena izmed vodilnih dramskih avtorskih agencij v svetu, ki ščiti pravice in dela skladateljev, pesnikov in pisateljev ter dobavlja scenarije in glasbeno gradivo gledališčem po vsem svetu. Agencija MTI ima v katalogu več kot 400 del in je zaslužna za ohranjanje velikih muzikalov, kot so Fantje in punčke, Zgodba z zahodne strani, Goslač na strehi, Nesrečniki in Mamma Mia!. Agencija MTI je poleg tega ustvarila Broadway Junior Collection™, zbirko 70-minutnih priredb broadwayskih muzikalov, v katerih nastopajo otroci višjih razredov osnovnih šol (Annie, Jr., Glasbenik, Jr., Disneyjev Aladin, Jr. in številni drugi), in Kids Collection, zbirko 30-minutnih muzikalov, ki so namenjeni nastopanju mlajših otrok (npr. Disneyjeva Pepelka in Knjiga o džungli).

 

PROSPOT, d. o. o.

Prospot, d. o. o., je razmeroma mlado podjetje, ki deluje na področju gledališke in glasbene produkcije. Pod okriljem produkcije Prospot, d. o. o., so nastale predstave, kot so Moje pesmi moje sanje, Ljubim te – spremeni se! ter Moped show v živo, ki so bile v slovenskem prostoru izjemno dobro sprejete.

Podjetju Prospot, d. o. o., je bilo izkazano posebno priznanje za kakovostno in uspešno delo, saj je kot prvemu v regiji uspelo pridobiti ekskluzivne pravice za produkcijo muzikala Mamma Mia! v Sloveniji, Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem.

Podjetje vodi Jure Franko, znan slovenski smučar, ki ga je po športni plati najbolj zaznamovala srebrna olimpijska medalja v veleslalomu v Sarajevu leta 1984. Svoje smučarske izkušnje je uspešno prenesel tudi v podjetništvo, v zadnjem času pa tudi na področje produkcije muzikalov in drugih gledaliških predstav. Po skoraj šestih letih vztrajnih pregovarjanj za pridobitev avtorskih pravic bo muzikal Mamma Mia! končno prišel na odrske deske na celotnem območju nekdanje Jugoslavije v jezikovno odgovarjajočih različicah.

Muzikal v produkciji Prospot, d. o. o., je svoj debi doživel v Beogradu 27. 3. in bil izjemno uspešen, česa podobnega v glasbenem gledališču Pozorište na Terazijama ne pomnijo. Junija bo muzikal Mamma Mia! zaživel tudi v Zagrebu in Ljubljani in razveseljeval tamkajšnje obiskovalce.

 

JUG RADIVOJEVIĆ, režija

Jug Radivojević se je leta 1972 rodil v Beogradu. Diplomiral je na Fakulteti dramskih umetnosti Univerze v Beogradu pri profesorju Svetozarju Rapajiću, smer Gledališka in radijska režija.

Do zdaj je režiral več kot sto predstav v več gledališčih (v Srbiji in širši regiji), za katere je na domačih in tujih festivalih prejel mnogo nagrad tako za režijo kot tudi za predstavo v celoti: Sterijino nagrado, nagrado Mednarodnega gledališkega festivala za otroke – Kotor, nagrado Mednarodnega gledališkega festivala za otroke – Banja Luka, nagrado Mednarodnega gledališkega festivala – Kuba, nagrado Mednarodnega festivala lutkovnih gledališč – Rusija in druge.

Prejel je tudi nagrado sklada dr. Hugo Klajn za najboljšega študenta režije 1993/94, Nušićev kipec ter srbsko državno priznanje Zlati znak kulture. Je tudi dobitnik letne nagrade v gledališču Pozorište na Terazijama in v gledališču Boško Buha.

Od študijskega leta 2004/05 je tudi docent na Fakulteti dramskih umetnosti Univerze v Beogradu na katedri za igro. Predstava Mamma Mia! je bila njegova šesta režija za gledališče Pozorište na Terazijama, kjer je pred tem režiral še predstave Pucnji na Terazijama, Golje, Pop Ćira i Pop Spira, Spusti se na zemlju ter Producenti. Jug Radivojević je tudi režiser muzikala Mamma Mia! v Sloveniji.

 

TOMAŽ DOMICELJ, prevod in priredba pesmi

Tomaž Domicelj je v drugi polovici 60. let preteklega stoletja ob študiju angleščine in slovenščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani poskrbel za prve glasbene prevode: Kam so šle vse rožice (Where Have All The Flowers Gone – Pete Seeger), Odgovor v vetru (Blowin’ In The Wind – Bob Dylan), Barve (Colours – Donovan) in Irena lahko noč (Irene Goodnight – Leadbelly).

Tudi njegov knjižni prevajalski opus iz druge polovice 70. let in prve polovice 80. let preteklega stoletja obsega kar nekaj glasbenih biografij: Zapisan slavi (Bound For Glory – Woody Guthrie), Bob Dylan (Anthony Scaduto), Elvis 1 in Elvis 2 (Jerry Hopkins), The Beatles 1 in The Beatles 2 (Hunter Davies), Najdaljša zabava na svetu (The Longest Cocktail Party – Richard DiLelo).

V letih od 1985 do 1992 je delal kot programski asistent na BBC-ju (radijska služba za tujino), med letoma 1992 in 2011 pa je v Ljubljani vodil svojo založbo in podjetje DOTS Records.

Med njegove zanimivejše glasbene prevode lahko štejemo tudi skladbe Lola (The Kinks) in Mlinar na Muri (Boat On The River – Styx) za skupino Chateau, Dravski most (ponarodela) za Neco Falk, celoten album, 14 pesmi, Spomini na Elvisa za Ota Pestnerja ter skladbe Za vedno mlad (Forever Young – Bob Dylan), Moj dom je Lublana (Sweet Home Alabama – Lynyrd Skynyrd), Tiček moj (My Ding-A-Ling – Chuck Berry), Vlak na jug (City Of New Orleans – Steve Goodman) … za Tomaža Domicelja in njegov bend.

Mamma Mia! je Domiceljevo prvo aktivno prevajalsko soočenje s pesmimi iz pravega muzikala.

 

MOJCA HORVAT, koreografija

Mojca Horvat je kot koreografinja in režiserka postavila več kot dvajset muzikalov za otroke v Sloveniji in Srbiji. Prav tako je zasnovala koreografijo za več kot petnajst dramskih predstav in več kot deset oper in operet. Kot koreografinja je sodelovala tudi pri nastanku filmov: Poletje v školjki I in II, Kavarna Astoria, Na lepi modri Donavi. Posebne avtorske koreografije je pripravila tudi za športne in zabavne projekte, med katerimi so odprtje Evrovizije in univerzijade v Beogradu, odprtje šahovske olimpijade in evropskega prvenstva v rokometu v Ljubljani, dvesto let srbske policije in druge.

Za koreografije je bila nagrajena z nagrado mesta Ljubljane za poseben doprinos k popularizaciji plesa med mladimi in izjemno uspešne predstave po vsem svetu. Za muzikal Zona Zamfirova je bila nagrajena s Sterijino nagrado, za predstavi Maratonci tečejo častni krog in Zona Zamfirova pa z nagrado na Dnevih komedije v Jagodini. Leta 2001 jo je svetovna plesna organizacija razglasila za koreografinjo leta. Leta 2006 je prejela letno nagrado Pozorišta na Terazijama za muzikal Chicago.

Njene avtorske koreografije smo lahko videli v muzikalih: Mamma Mia! (Beograd), Chicago (Beograd, Celje), Kabaret (Celje), Kiss Me Kate (Rijeka), Jalta Jalta (Rijeka), Briljantina (Ljubljana), Rocky Horror Picture Show (Ljubljana), Little Shop of Horrors (Koper), Karolina Riječka (Rijeka), Moje pesmi moje sanje (Kranj), Kosa (Beograd), Avenija Q (Ljubljana). Režirala pa je muzikale: Opa! Oro of this World, Nunsense I. in II., Briljantina, Station Zoo, Avenija Q, Čisto čezz I. in II., Jalta Jalta.

 

PATRIK GREBLO, glasbeno vodstvo

Patrik Greblo je leta 1995 na Berklee College of Music v Bostonu končal študij aranžiranja in kompozicije, v dirigiranju se je izpopolnjeval pri Georgeu Monseurju in Georgeu Pehlivanianu.

Je avtor oz. soavtor več kot 300 glasbenih del za najrazličnejše zasedbe, predvsem popevk, scenske glasbe in instrumentalnih del za različne glasbene sestave. Zanje je prejel več nagrad na glasbenih festivalih v tujini in doma, med drugim je soavtor kar osmih zmagovalnih skladb na festivalu Slovenska popevka. Je ustanovitelj, aranžer in producent pevskega tria Eroika. Od leta 2011 je stalni dirigent Obalnega komornega orkestra, od 2012 pa vodja Glasbene produkcije RTV Slovenija.

Kot glasbeni vodja je sodeloval pri muzikalih: Juri Muri v Afriki, Mala prodajalna groze, Avenija Q, pri televizijskih šovih Povabilo na ples, Zlatolaska, Zvezde pojejo, Parada, Poletna noč, pri osrednjih državnih proslavah in tradicionalnih koncertih Big Banda in Simfonikov RTV Slovenija.

 

ALEKSANDAR DENIĆ, scenografija

Aleksandar Denić je avtor številnih gledaliških in filmskih scenografij. Sodeloval je s številnimi režiserji, pri katerih gre izpostaviti Arnolda Barkusa, Ivico Buljana, Michaela Basseta, Franka Castorfa, Srđana Dragojevića, Uli Edel, Srđana Karanovića, Emirja Kusturico, Martina Kušeja, Bradleyja Parkerja, Dušana Milića, Gorana Markovića, Darjana Mihajlovića, Petera Kahane, Tanjo Mandić Rigonat, Dragana Marinkovića, Dejana Mijača, Laria Zapio, Michele Merola, Stefana Sablića, Branislava Mićunovića, Juga Radivojevića, Miloša Radovića, Michaela Rhodesa, Slavenka Saletovića, Aliso Stojanović, Milenka Maričića, Johna Stockwella, Milutina Petrovića, Gorčina Stojanovića, Radmilo Vojvodić in Ano Marijo Rosi.

 

BOJANA NIKITOVIĆ, kostumografija

Bojana Nikitović je diplomirala na Fakulteti za uporabne umetnosti, smer Kostumografija. Naredila je kostumografijo za več kot 110 gledaliških predstav, baletnih predstav in oper. Je prejemnica številnih nagrad, med katerimi je prejela tudi štiri Sterijine nagrade za kostumografijo, tri nagrade Ardalion, velike nagrade Bienala za dizajn, bronaste plakete na Mednarodnem trienalu v Novem Sadu ter letne nagrade Narodnega gledališča v Beogradu.

Leta 2001 je začela delati s trojno dobitnico oskarja Mileno Canonero, s katero je sodelovala pri filmih Življenje pod vodo, Marija Antoinetta, Volkodlak ter v operi Tosca, s katero so leta 2009 odprli sezono v operi Metropolitan v New Yorku. Bila je tudi članica ekipe, ki je leta 2007 prejela oskarja za najboljšo kostumografijo v filmu Marija Antonijeta. Sodelovala je tudi pri filmih Kariolan, Nevidni jezdec 2, Umri pokončno 5, Novembrski mož, Fallen, Unlocked ter v številnih mini serijah za ABC, CBS in druge. Julija 2012 jo je časnik Variety uvrstil na seznam 20 umetnikov, ki se jim obeta pomembna kariera.

 

BRANKO ĐURIĆ – ĐURO, kreativni svetovalec

Branko Đurić – Đuro je igralec, režiser in glasbenik, rojen v Sarajevu. V Jugoslaviji je v 80. letih zaslovel z legendarno TV-serijo Top lista nadrealista. Je pevec glasbene skupine Bombaj Štampa, s katero nastopa še danes. V času vojne v BiH se je preselil v Slovenijo, kjer danes tudi živi in ustvarja. Poročen je s pevko in igralko Tanjo Ribič.

Igral je v filmih: Dom za obešanje Emirja Kusturice, Kuduz, Kako je propadel rokenrol, To malo druše, Nikogaršnja zemlja (film je prejel oskarja za najboljši tujejezični film), Kajmak in marmelada, Mali svet, Bal-Can-Can, Triaža, V deželi krvi in medu (režiserke Angeline Jolie), Traktor, ljubezen in rock’n’roll, Poker, Montevideo, vidimo se, Z mamo, Atomski zdesna, Amatemi, C’ era una volta la citta dei matti in drugih.

Je scenarist in režiser najbolj gledanega slovenskega filma Kajmak in Marmelada, ki je prejel veliko mednarodnih nagrad. Napisal in režiral je veliko TV-nadaljevank, kot so: Top lista nadrealista, Teater Paradižnik, Pravi Biznis, Naša Mala Klinika, Brat bratu in druge.

Na gledaliških odrih je ustvaril veliko odmevnih vlog: od legendarne sarajevske Avdicije prek Gospode Glembajevih, Antigone, Mandragole … pa vse do avtorske stand-up komedije Djurologija, s katero danes polni dvorane po vsem svetu.

Nagrade:

Nominacija za najboljšega evropskega filmskega igralca leta 2001 (Evropska filmska akademija)
Najboljši igralec – Valencia Film Festival
Najboljši igralec – Terra di Siena
Najboljši igralec – Bar International Festival
Najboljši film – Jecon Music Film Festival
Najboljši igralec – Bari Film Festival

 

TOMAŽ PIRNAT, zborovodja

Tomaž Pirnat je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Z Mladinskim zborom RTV Slovenija je prejel več prvih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Deluje kot učitelj na Glasbeni šoli Domžale, udejstvuje pa se tudi kot korepetitor ter aranžer.

 

SIMONA VODOPIVEC FRANKO, Donna

Simona Vodopivec Franko je diplomirala iz glasbenega pouka in zborovodstva na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Pri prof. Nadi Žgur in Alenki Dernač Buna je študirala solo petje. Posnela je več plošč z ansamblom Ultimat in Alpski kvintet ter z Andrejem Šifrerjem, predvsem pa številne kasete, plošče in zgoščenke s Tonetom Fornezzijem – Tofom in satirično in humoristično skupino Moped show, v kateri je sodelovala kar petnajst let. S Tofom je zakrivila tudi “monomuzikal” Po čem je slava in Ne streljajte na Simono H2O. V Šentjakobskem gledališču je nastopila v muzikalu Nunsense v postavitvi Mojce Horvat, z Bojanom Adamičem pa je posnela tudi nekaj kaset z otroškimi pesmicami in šansoni. Več let je vodila glasbeno radijsko oddajo Glasba je življenje ter pripravljala popularno tedensko rubriko Simona Vodopivec glasbeno zaslišuje znane Slovence v časopisu Dnevnik. Iz teh pogovorov je pozneje nastala knjiga Klepeti v B-duru.

Simona je ustanovila glasbeno delavnico Musiké v Radovljici, s katero so v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj uprizorili izjemno uspešen muzikal Moje pesmi moje sanje. V njem je nastopila v vlogi Marije, obenem pa prevzela tudi glasbeno vodstvo. V podobni vlogi, kot pobudnica, pevska voditeljica ter pevka in igralka, je nastopala tudi v muzikalu Ljubim te – spremeni se! in v gledališki predstavi Moped show v živo.

Zadnja predstava, v kateri sodeluje, je Link.Art, glasbeno popotovanje skozi prostor in čas. V njej so združeni vrhunski glasbeniki, Simona pa se poleg igre in petja spopade tudi s harmoniko in malimi tolkali.

 

ALENKA GODEC, Rosie

Alenka Godec se je na svojo pevsko pot podala leta 1988, ko je junija tega leta na Pop delavnici s skupino Cafe in skladbo Tvoja slavila trojno zmago. Letos torej teče 27. leto njenega glasbenega delovanja. Od samega začetka je sicer profesorica nemščine nastopala z najbolj znanimi imeni iz sveta jazza – Big Bandom RTVS, New Swing Quartetom, Greentown jazz bandom in mnogo imenitnimi solisti. Odlično se znajde tako v popu kot v jazzu in že od samega začetka gradi svojo pevsko kariero na značilni in prefinjeni interpretaciji, ki jo loči od drugih. Izdala je devet samostojnih albumov, v sodelovanju z drugimi glasbeniki pa je izdala še nekaj albumov z bolj jazzovskim pa tudi gospelovskim pridihom. Udeležuje se tudi festivalov (Slovenska popevka, Hit festival, Melodije morja in sonca, Ema), ki so ji prinesli že vrsto nagrad. Večino ji je podelila stroka, ki pevki Alenkinega profila največ pomenijo.

Velika sprememba je Alenko Godec doletela leta 2000 na Emi, kjer je presenetila s popolno glasbeno in vizualno preobrazbo. To obdobje je rodilo dva albuma, in sicer V meni je moč ter Mesto sanj. Oba sta pripomogla k njeni še večji priljubljenosti in prepoznavnosti, saj sta se oba dobro prodajala.

Vse prodajne številke pa je presegel Alenkin prvi album slovenskih priredb So najlepše pesmi že napisane, ki je že več kot dve leti na lestvici najbolje prodajanih albumov. Tudi nadaljevanje prvega albuma, torej So najlepše pesmi že napisane II, je od izida na prvih mestih najbolje prodajanih albumov v Sloveniji.

Konec lanskega leta je izdala album S kotički ust navzgor, na katerem so ponovno avtorske skladbe, spisane posebej za Alenko. Na ta album je še posebej ponosna, saj je sodelovala v vseh fazah nastajanja ter prispevala tudi dve besedili v celoti, pri dveh pa je soavtorica.

V svoji zakladnici pesmi ima poleg svojih še vrsto slovenskih in tujih zimzelenih melodij, filmske glasbe, jazzovskih standardov in svetovno znanih pop skladb. Barvit šopek, s katerim Alenka lahko ugodi skoraj vsem, tudi tistim z najzahtevnejšim okusom.

 

DAMJANA GOLAVŠEK, Tanja

Damjana Golavšek z glasbo in otroki dela že več kot trideset let. Njena formalna izobrazba v glasbenem smislu obsega srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, smer solo petje, jazz in zabavna glasba pri prof. Nadi Žgur. Poleg tega pa je na Pedagoški fakulteti v Mariboru študirala razredni pouk.

Sprva je poučevala na nižji glasbeni šoli v Žalcu (1885), pozneje, leta 1987, pa v okviru društva kulturnih delavcev Celja organizirala glasbeni vrtec Muzikalček. Od takrat se uspešno posveča poučevanju bodočih generacij pevcev in pevk tako v Sloveniji kot v tujini.

MATJAŽ KUMELJ, Sky

Matjaž Kumelj na glasbeni sceni deluje od leta 2005. Začel je kot član skupine all4play, ki je hitro osvojila slovensko najstniško populacijo. S skupino so veliko nastopali na festivalih v Sloveniji in tujini. Leta 2008 so na Emi dosegli odlično uvrstitev, četrto mesto, pozneje pa postali zmagovalci Makedonskega festivala ter prodrli še na hrvaške glasbene odre.

Do leta 2011 so izdali dva samostojna albuma. Prvi se je glasil DJ, drugi, ki je bil posnet kar v treh jezikih (slovenščini, angleščini in hrvaščini), pa Nevarna igra.

Leta 2012 se je Matjaž okitil z nazivom najlepšega Slovenca in postal mister Slovenije 2012. Leta 2014 je sprejel povabilo televizije Pop TV, da se predstavi kot tekmovalec šova Znan obraz ima svoj glas. V treh mesecih trdega dela je pokazal 12 odličnih imitacij in dokazal odlično glasovno sposobnost. Po končani sezoni med gledalci priljubljene oddaje se je odločil za solistično pot in tako ustvaril svojo prvo avtorsko pesem z naslovom Daj mi dan.

 

LEA BARTHA, Zofija

Lea Bartha, slovenska pevka in pedagoginja, se je rodila 31. maja 1986 v Ljubljani. Po končani gimnaziji se je vpisala na Pedagoško fakulteto in hkrati na Srednjo glasbeno šolo. Z diplomo je dobila naziv profesorice biologije in gospodinjstva, kot maturantka jazz petja pa utrdila svojo glasbeno pot, ki jo je pri rosnih letih začela z učenjem flavte. Svoje glasbeno znanje še dopolnjuje z magistrskim študijem muzikologije na Filozofski fakulteti. Večkrat je prejela štipendijo Music Theater Bavaria za enomesečne seminarje v Nemčiji iz gledališke glasbe, na katerih je redno nastopala tako s klasičnim kot tudi muzikalnim repertoarjem.

Med izobraževanjem je veliko sodelovala pri projektih svoje profesorice Nade Žgur, vezanih na jazz, gospel in sodobno duhovno glasbo. Na odru je stala z znamenitim Bobbyjem McFerrinom (2004), sodeluje na vseh projektih zbora Alfa in Omega, prav tako je stalna članica manjše vokalno-instrumentalne zasedbe Alfa in Omega, s katero je tudi posnela zgoščenko. Sinhronizirala je mnogo pesmi za risane filme na slovenski nacionalni televiziji (RTVS).

Leta 2005 je oblikovala vokalno skupino Mladi Bežigrad, v kateri je nastopila kot pevka, vodja, avtorica in aranžerka. Od leta 2011 je umetniški vodja in pevka skupine LBQ, ki je usmerjena v plesno glasbo in jazz. Od leta 2013 je prvi sopran in korepetitorka v skupini XXL VOCAL GROUP Tomaž Kozlevčar. Od leta 2014 pa je tudi pevka in umetniški vodja vokalne skupine VOC8, vokalnega ženskega okteta, ki se ukvarja s pop, jazz, soul in gospel zvrstmi.

Svojo pedagoško pot je začela leta 2009 kot mentorica za petje pri glasbeni šoli GVIDO. Bila je povabljena tudi kot mentorica na jazz seminarje v Litiji. Največji izziv so ji posebej nadarjeni učenci, ki jih z veliko vnemo in veseljem usmerja v nadaljnje glasbeno izobraževanje ter jim nudi pomoč pri pripravah na sprejemne izpite.

Poleg glasbe se Lea od rosnih let ukvarja tudi s plesom. Začela je z baletom in se v zadnjih letih preizkusila še v latinskoameriških ter standardnih plesih. Na amaterskih prvenstvih (slovenskih in mednarodnih) je posegala po najvišjih mestih.

 

UROŠ SMOLEJ, Sam

Uroš Smolej se je rodil 7. marca 1974 na Jesenicah. Na AGRFT se je vpisal leta 1994. Študiral je dramsko igro, študij pa končal pri profesorjih Borisu Cavazzi in Jožici Avbelj z vlogama Barta v Razrednem sovražniku Nigela Williamsa (režija: Vojko Zidar) in generala Etienna Longsegurja v Vitracovi igri Victor ali otroci na oblasti (režija: Samo M. Strelec). Za vlogo Barta je (skupaj s soigralci) leta 1998 prejel akademijsko Prešernovo nagrado.

Že v času študija je nase opozoril z več igralskimi kreacijami: za vlogo Arthurja Rimbauda v Mrakovem Begu iz pekla (režija: Damir Zlatar Frey, Koreodrama Ljubljana, 1996) je prejel Borštnikovo nagrado za mladega igralca, za naslovno vlogo v Shakespearovem Othellu (režija: Boris Cavazza, AGRFT, 1996) pa so mu podelili Severjevo nagrado za najboljšega študenta. Za nastopa v uprizoritvah O tem se ne govori Mortona Harryja (r. Samo M. Strelec, PG Kranj, 1996) in Sapramiška Svetlane Makarovič (PG Kranj, 2000) je prejel nagradi zlata paličica.

Po študiju se je leta 1998 zaposlil v Prešernovem gledališču Kranj, kjer je ostal dve sezoni. Leta 2001 je postal član igralskega ansambla MGL, občasno pa nastopa tudi v drugih gledališčih. Njegova pot je ostala tlakovana z nagradami: leta 2002 je prejel Borštnikovo nagrado za vlogi Bartleyja v Kriplu z Inishmaana (r. Mateja Koležnik) in Njega v Dvoboju (r. Diego de Brea, Gledališče Glej, 2002), leta 2004 so mu na celjskih Dnevih komedije podelili naziv žlahtni komedijant za nastop v Burki o jezičnem dohtarju (r. Vito Taufer, Špas teater, 2003), istega leta pa je za vlogo Čackega v uprizoritvi Gorje pametnemu Gribojedova (r. Zvone Šedlbauer) prejel še Dnevnikovo in Borštnikovo nagrado. Za vloge Carterja v Prasici debeli Neila LaButa (r. Saša Anočić), naslovnega junaka v Shakespearovem Hamletu (r. Matjaž Zupančič) in Konferansjeja v muzikalu Kabaret Joeja Masteroffa, Johna Kanderja in Freda Ebba (r. Stanislav Moša) je leta 2006 prejel Severjevo nagrado. Za vlogo Konferansjeja je leta 2007 prejel še Dnevnikovo in Borštnikovo nagrado, leta 2008 pa nagrado Prešernovega sklada. Leta 2009 so mu za vlogo Jerryja/Daphne v muzikalu Sugar – Nekateri so za vroče Petra Stona, Jula Styna in Boba Merrilla (r. Stanislav Moša) na Dnevih komedije znova podelili naziv žlahtnega komedijanta.

Igral je v številnih celovečernih, kratkih in TV-filmih, med drugim v Črepinjicah Janeza Lapajneta (1997), Patriotu Tuga Štiglica (1998), Ljubljana je ljubljena Matjaža Klopčiča (2005), Kratkih stikih Janeza Lapajneta (2006) in Angela Vode – skriti spomin Maje Weiss (2009). Beleži tudi več kot 200 nastopov v radijskih igrah.

 

GOJMIR LEŠNJAK – GOJC, Bill

Gojmir Lešnjak – Gojc, slovenski gledališki in filmski igralec, režiser, glasbenik, direktor Kosovelovega doma Sežana, se je rodil 22. februarja 1959 v Ljubljani. Po končani srednji lesarski šoli se je vpisal na agronomijo, nato pa presedlal na slavistiko. Z diplomo slavistike na FF v Ljubljani se je zaposlil kot učitelj slovenskega jezika na osnovni šoli, kmalu pa nadaljeval študij na AGRFT. V vlogi Polpocha v uprizoritvi Zasledovanje in usmrtitev Jeana Paula Marata je končal študij v letniku Mileta Koruna in Matjaža Zupančiča leta 1988. Že na AGRFT je bilo njegovo delo povezano tudi z glasbo, ki ga spremlja vse življenje.

Po študiju je igral v Slovenskem mladinskem gledališču, nato pa se leta 1991 zaposlil v SSG Trst, kjer je bil član igralskega ansambla do leta 1995. V nadaljevanju smo ga lahko srečevali kot igralca v skoraj vseh slovenskih gledališčih.

Znan je po svojem izrednem družbenem angažmaju in izjemni organizatorski žilici, saj mu je uspelo povezati slovenske kulturne domove. Na kulturne in politične dogodke iz lokalnega, slovenskega in širšega okolja se odziva z neposrednimi akcijami in izjavami, predvsem pa z reakcijami nanje v svojih nastopih.

Je ikona številnih kultnih televizijskih oddaj, kot so Periskop, TV Poper, Teater paradižnik, komične nanizanke Naša mala klinika in Muzikajeto. Oblikoval pa je tudi številne nepozabne filmske vloge.

Prav film in televizija, ki sta posredovala njegov izredni talent za satiro in komiko, sta ga na ta način tudi determinirala. Neupravičeno, saj z mnogo izjemnimi vlogami Demodokos, Iro (V. Taufer Odisej in sin ali Svet in dom), Oče Othello idr. (E. A. Poe-J. Pipan, Krokar), Honza (D. Jančar, Halštat), Rutar (Raztrganci/Učenci in učitelji, po drami M. Bora) neprestano opozarja na niansirano, ponotranjeno igro, ki ni vezana na žanr. Je dobitnik Borštnikove nagrade za mladega igralca (1984), Ježkov nagrajenec (1999), Žlahtni komedijant na Dnevih komedije (2001 in 2007) in Vitez dobre volje (2007).

 

MARJAN BUNIČ, Harry

Marjan Bunič je radijski voditelj na Radiu Ognjišče, moderator ter povezovalec kulturnih in protokolarnih prireditev. Prej je 23 let poučeval slovenščino, ves ta čas pa bil s svojim glasom prisoten v medijih: v dokumentarnih oddajah, izobraževalnih filmih in oglasnih spotih, glas pa posoja tudi mnogo junakom iz risank. Kot spremljevalni vokalist je mnogo let sodeloval na festivalu Slovenska popevka, prepeval na Emi, Evrosongu, bil član različnih vokalnih zasedb, 31 let pa vodi Vokalno skupino Gloria. Piše glasbo in besedila, prevaja songe za risanke ter je svetovalec govornega nastopanja. Sodeluje v muzikalih Cvetje v jeseni in Ljubim te – spremeni se! ter v ljubiteljskih gledaliških.

Muzikal Mamma Mia! uprizarjamo na podlagi pogodbe z Music Theatre International (MTI), 421 West 54th Street, New York, New York 10019 – tel.: (212) 541-4684, www.mtishows.com.