Greenwich trio

Festival Ljubljana 2008

Lana Trotovšek, violina
Stjepan Hauser, violončelo
Yoko Misumi, klavir

Program:
Johannes Brahms: Trio št. 2 v C-duru, op. 87
Dmitrij Šostakovič: Trio št. 2 v e-molu, op. 67

Znameniti violončelist in pedagog Bernard Greenhouse je o Triu Greenwich dejal, da predstavlja nič manj kot novi Trio Beaux Arts. Violinistka Lana Trotovšek, violončelist Stjepan Hauser in pianistka Yoko Misumi so vsak zase odlični virtuozi in nagrajenci več tekmovanj za mlade soliste (Stjepan Hauser je zmagal na nič manj kot devetnajstih tekmovanjih na Hrvaškem in v tujini, med drugim na tekmovanju J. in A. Beara, tekmovanju Vivien Leigh in na Bachovem tekmovanju Vere Kantrovič; Lana Trotovšek je dobitnica študentske Prešernove nagrade ter nagrajenka slovenskega državnega tekmovanja mladih glasbenikov in tekmovanja mladih violinistov v Gorici; Yoko Misumi je osvojila prvo nagrado na uglednem klavirskem tekmovanju v Kjotu, ko ji je bilo štirinajst let, zmagala pa je tudi na Beethovnovem tekmovanju Johna Longmira in osvojila več nagrad na tekmovanjih klavirskih duov). Mladi glasbeniki skupaj muzicirajo od leta 2006 in redno študirajo komorno igro pri Bernardu Greenhousu, izpopolnjevali pa so se tudi pri Deniz Gelenbe, Martinu Tirimo in Rivki Golani ter obiskovali mojstrske tečaje pri Klausu Maetzlu (Kvartet Alban Berg), Kvartetu Wihan, Ivryju Gitlisu in drugih svetovno uveljavljenih glasbenikih. Trio Greenwich je osvojil prvo nagrado in nagrado občinstva na tekmovanju Cavatina, prvo nagrado na Labanovem tekmovanju za komorno glasbo, ki ga prireja Trinity College of Music, ter prvo in posebno nagrado na mednarodnem tekmovanju za komorno glasbo v italijanskem Candelu. Ti uspehi so ansamblu odprli pot na mednarodne koncertne odre. Trio je koncertiral v Nemčiji, Italiji in ZDA in velja za enega najbolj prefinjenih in zagnanih tovrstnih sestavov na svetovnem glasbenem prizorišču.
Trio Greenwich bo predstavil dve veliki komorni deli. V Klavirskem triu πt. 2 (iz leta 1882) je Johannes Brahms, ki je bil tedaj na vrhuncu svojih ustvarjalnih moči, poleg drhtečih romantičnih čustev v prvem in drugem stavku pričaral tudi vrtoglav, demonično iskriv Scherzo z idiličnim osrednjim delom in nepričakovano ironičen pogled na lastno ustvarjanje (in življenje) v duhovitem finalu. Trio št. 2 v e-molu Dmitrija Šostakoviča je ena od nesmrtnih mojstrovin komorne glasbe 20. stoletja, sodobno nadaljevanje schubertovskega hrepenenja po lepoti sredi brezupa. Skladatelj ga je napisal v začetku leta 1944, ko je umrl njegov prijatelj muzikolog Ivan Sollertinski. V tem času je svet tudi izvedel za strahote koncentracijskih taborišč v okupirani Poljski in Šostakovič se je v zadnjem stavku poklonil njihovim žrtvam tako, da je uporabil teme iz judovske ljudske glasbe ter iz njih stkal pretresljivo tožbo nad nečlovečnostjo, ki je zasenčila celotno zgodovinsko obdobje.