Omizja

Razstava lutk v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Ljubljana

Ljudje veliko stvari storimo samodejno, saj nas k temu vodijo različni vzroki in potrebe. Večina je vsakdanjih, zato se o njihovih zavestnih in nezavednih motivih in spodbudah ne sprašujemo. Kratko malo čutimo, da so nujna za naše fizično, družbeno in duhovno preživetje. Če bi kot pri heavtoskopičnem prividu človek lahko stopil iz sebe in z razdalje pogledal nase in na človeštvo, bi bil najbrž presenečen. Dogajanje bi se pred njim odvijalo kot na odru velikanskega gledališča, po imenu »Življenje«, nastopajoči bi se zazdeli kot med seboj popolnoma enake lutke, ki jih vodita višja sila in usoda. Rojevali bi se in umirali, ljubili in sovražili, delali bi in lenarili, eni bil bili napredni, drugi nazadnjaški, vendar pa vsi po istem kopitu. S podobnimi gibi, držami in premiki bi bili tiha, povprečna večina, med katero individualnih hotenj ne bi bilo opaziti, saj tudi tista, ki obstajajo, preglasi na videz skupna večinska volja. To ponazarjajo Omerzujevi mikrokozmosi: ljudje kot vodljive lutke sedamo k mizi, vsi k pogrnjeni mizi k obedu, nekateri k delovni mizi k opravilu, drugi k stalnemu omizju, da se poveselijo, tretji k igralni mizi, da si krajšajo čas, četrti k okrogli mizi, da pokramljajo, peti ob kuhinjski mizi pripravljajo hrano, šesti se sporazumevajo za zeleno mizo, sedmi ...

                                                                                                       Dr. Jure Mikuž

postavitev razstave: Silvan Omerzu
izdelava lutk in rekvizitov: Silvan Omerzu, Žiga Lebar in Peter Lebar