Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije

Festival Ljubljana 2010

Solisti:
Lana Trotovšek, violina
Pierre Hommage, violina
Gordana Josifova – Nedelkovska, oboa
Daniela Pini, mezzosopran
Paola Signa, sopran
Dirigent: Andres Mustonen

Na sporedu:
Johann Sebastian Bach: Koncert za violino, oboo  in godala v d-molu BWV 1060
Johann  Sebastian Bach: Koncert za dve violini in godala v d-molu, BWV 1043
Gian Battista Pergolesi: Stabat Mater, oratorij

Kompozicijska praksa Bachovega časa je bila pogosto tehnika parodiranja oz. prirejanja že obstoječih glasbenih del. Tako so skladatelji bodisi svoja bodisi tuja dela prirejali v nove vokalne ali instrumetalne različice, prav posebej pogosto pa je tako delal Johann Sebastian Bach.

Ime Giovannija Battiste Pergolesija, italijanskega skladatelja prve polovice 18. stoletja, povezujemo danes z dvema nesmrtnima mojstrovinama: intermezzem La serva padrona (Gospodovalna hišna) in sakralnim delom Stabat Mater. Intermezzo je zaznamoval glasbeno podobo evropskih središč 18. stol.; prav tako pa je bila posledica uspeha dela leta 1752 v Parizu množično ustvarjanje del, založniki in prepisovalci pa so jih brez predsodkov pripisovali Pergolesiju. Sakralno delo Stabat Mater je prav tako doživljalo velika priznanja ne le v katoliških deželah, temveč tudi pri protestantskih glasbenikih. Doživelo je predelave za drugačne zasedbe, vendar z vsem spoštovanjem izvirnika. Tako je tudi Johann Sebastian Bach v zadnjem desetletju svojega življenja Pergolesijevo delo predelal za izvedbo v leipziški cerkvi sv. Tomaža.

Ni povsem znano, kdaj je delo Stabat Mater nastalo, če pa upoštevamo pričevanja, je eno zadnjih Pergolesijevih del. Skladatelj naj bi ga dokončal le nekaj dni pred svojo smrtjo, v frančiškanskem samostanu v kraju Pozzuoli.

Katarina B. Hočevar

Če bo deževalo, bo koncert ob 20.15 v Viteški dvorani Križank.