Georges Bizet: Carmen, opera

Hrvaško narodno gledališče iz Zagreba

Festival Ljubljana 2010

Hrvaško narodno gledališče iz Zagreba
Dirigent: Mihail Sinkevič
Režiser: Philipp Himmelmann
Scenograf: Ivo Knezović
Kostumografka: Petra Bongard
Oblikovalec luči: Gèrard Cleven
Zborovodja: Ivan Josip Skender

Vloge:
Carmen: Dubravka Šeparović Mušović
Don José: Luis Chapa
Escamilo: Siniša Hapač
Micaela: Tamara Franetović Felbinger
Zuniga: Ozren Bilušić
Frasquita: Ivana Lazar
Mercédès : Helena Lucić
Dancaire: Davor Radič
Remendado: Tvrtko Stipić
Morales: Antonio Brajković

Zbor in orkester opere Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba
Zborovodja: Ivan Josip Skender
Šepetalka: Gordana Nikić

Predstava je v francoskem jeziku s slovenskimi in angleškimi nadnapisi.
Traja približno 1h in 50min  ter nima odmora.

Krstno izvedbo opere Carmen Georgesa Bizeta (3. marca 1875) v pariški Operi Comique je spremljal »ves Pariz«. Opera je tedaj že prerasla okvire dvorne zabave in postala pravi glasnik meščanstva zahodne civilizacije. Francosko konservativno občinstvo je bilo po predstavi »šokirano«. Moč strasti je zamenjalo nasilje, nemški glasbeni vplivi, ki so Bizeta navdihovali pri izvrstnem vodenju tem, pa so le otežili razumevanje povprečnega francoskega poslušalca sredi sedemdesetih let 19. stoletja.

Najnovejša zagrebška Carmen pod vodstvom Johannesa Wildnerja v režiji Philippa Himmelmanna je na začetku 21. stoletja, zanimivo, prav tako razdelila občinstvo in  izzvala  številne polemike. Največ vprašanj se je porajalo ob  krajšanju partiture in s tem povezanem pomanjkanju težko pričakovanih španskih folklornih elementov. Ena izmed kritik je opero označila celo kot »Carmen v McDonaldsovi obliki«. Nova hrvaška postavitev pa je kljub temu dovolj privlačna in hkrati provokativna, da pritegne pozornost novega, mladega opernega občinstva.     

VSEBINA OPERE:

Micaela išče vojaka don Joséja, ki ga ljubi. Nadleguje jo Morales in zaradi njega zbeži. Vojaki si ogledujejo delavke.

Micaela preda Joséju materino pismo. Mati ga v pismu prosi, naj se vrne domov in se oženi z Micaelo.

Pogovor prekine prepir delavk. José mora zadržati Carmen, ki je očitno zanetila prepir. Na vprašanja Zunige Carmen odgovorja cinično, zato častnik ukaže Joséju, naj Carmen zapre. José podleže čarom Carmen in jo osvobodi v zameno za ljubezen, ki mu jo je obljubila. Joséja kaznujejo z zaporom in izgubo vseh činov.

Zuniga plača zabavo s Carmen, Mercédés in Frasquito.

Toreador Escamillo želi z lepimi besedami pridobiti Carmen.

Tihotapci Carmen, Mercédés in Frasquito nagovarjajo, naj jim pomagajo pri nekem podvigu. Carmen jih zavrne; dogovorila se je že z don Josejém, ki so ga izpustili iz zapora. Carmen mu obljublja ljubezen. Ko se na znak trobent, ki pozivajo vojake, želi vrniti v vojašnico, Carmen pobesni. José  ji prisega ljubezen, Carmen se mu posmehuje. Če jo v resnici ljubi, pravi, naj odide z njo in se pridruži tihotapcem.

Carmen prerokuje iz kart in napove, kar že ve: da mora umreti.

Micaela še enkrat skuša nagovoriti don Joséja, naj odide z njo.

Escamillo najde Joséja samega. Začneta se prepirati in postane jasno, da Escamillo ljubi Carmen in da je prišel zaradi nje.

Micaela sporoči don Joséju, da njegova mati umira. Josè okleva, vendar se ne more odtrgati od Carmen. Roti jo, naj pozabi na preteklost in začne novo življenje z njim, ona pa mu pove, da ga ne ljubi več. Don José Carmen ubije.


ŽIVLJENJEPISI:

Dirigent Mihail Sinkevič se je rodil 1969. v Moskvi. Zborovsko, operno in simfonično dirigiranje je diplomiral na Konservatoriju v Sankt Peterburgu. Med letoma 1994 in 2000 je bil angažiran kot dirigent v Nacionalnem akademskem opernem in baletnem gledališču Belorosije, tam pa je leta 1997 postal tudi šef  dirigent. Na povabilo dirigenta Valerija Gergijeva je leta 2000 postal član Mariinskega gledališča in tam vodil številne izvedbe opernih in simfoničnih koncertov. V letu 2001 je bil asistent Gergijeva na Salzburškem festivalu pri postavitvi Šostakovičeve Lady Macbeth Mcenske z Dunajsko državno opero in zborom Mariinskega gledališča. V istem letu je gostoval  še na Festivalu v Melbournu  kot dirigent opere Salome R. Straussa. Leta 2003 je prvič nastopil v Metropolitanski operi. Dirigiral je Verdijevega Macbetha. V Gledališču Mariinski je pripravil številne izvedbe baletov železnega repertoarja (Labodje jezero, Hrestač, Bajadera, Apolon in Musagete, Don Kihot, Giselle ). Gostoval je v številnih svetovno znanih glasbenih središčih, med drugim tudi v londonskem Covent Gardnu, v Manchestru, Cardiffu, Baden Badnu, Torinu, Los Angelesu, Clevelandu, Detroitu, Chicagu, Bostonu itd. V zagrebškem opernem gledališču HNK je pripravil premiero baleta Labodje jezero in letos tudi uspešno premiero opere Mazepa.

Operni režiser Philipp Himmelmann je diplomiral iz operne režije na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Hamburgu, in to z odličnim uspehom. Že med  študijem  režije je absolviral študij petja v Hamburgu in londonski šoli Guildhall. Kariero opernega režiserja je začel v opernih gledališčih v Hamburgu, Berlinu in Stuttgartu. Leta 1989 je prvič režiral v opernem gledališču v Luzernu, pozneje je bil tam član uprave in režiser številnih oper. Med letoma 1996 in 1998 je bil glavni režiser Saarskega opernega gledališča v Saarbrücknu. Philip Himmelmann je režiral v številnih opernih gledališčih v Nemčiji, pa tudi drugod po Evropi (Lyonu, Nancyju, Goeteburgu). Odmevne so bile njegove režije na številnih opernih festivalih, še posebej na Rossinijevem festivalu, Haydnovem festivalu v Železnem in na festivalu Cantiere d'arte v Montepulcianu. Lani je režiral tudi Tosco na festivalu v Bregenzu.

Mezzosopranistka Dubravka Šeparović - Mušović je leta 1993 diplomirala na fakulteti za arhitekturo, leta 1998 pa v razredu Snježane Bujanović - Stanislav na akademiji za glasbo. Magistrirala je 2002. Pozneje se je izpopolnjevala pri Ruži Pospiš Baldani, Dunji Vejzović, Zlatomiri Nikolovi, Evi Blahovi  in  Anne Reynolds. Dubravka Šeparović - Mušović je od leta 2001 solistka Opere HNK v Zagrebu, leta 2007 je postala prvakinja. Med številnimi nosilnimi vlogami so Marina v operi Boris Godunov Musorgskega, Zita v  Puccinijevi operi Gianni Schicchi, Charlotte v Massenetevem Wertherju, Santuzza v Mascagnijevi operi Cavalleria rusticana, Amneris v Aidi in princesa Eboli v Don Carlosu Giuseppa Verdija, Adalgisa v  Bellinijevi Normi. Gostovala je tudi v številnih tujih opernih gledališčih, v Ljudski operi na Dunaju, v državnih operah v Pragi, Brnu, Saarbrücknu  in drugod ter na številnih mednarodnih glasbenih festivalih (Wratislavia Cantans, Gradec, Dubrovnik), slišali pa smo jo tudi na Festivalu Ljubljana  v vlogi Amneris v Aidi  na predstavi Latvijske  opere iz Rige leta 2004.  Dubravka Šeparović - Mušović je dobitnica številnih priznanj, prav za  vlogo Carmen iz istoimenske Bizeteve opere je dobila plaketo mesta Zagreb 2009.

Tenorist Luis Chapa se je rodil v Mehiki, tam pa  je tudi študiral solo petje na konservatoriju Universidad Autónoma de Coahuila. Bil je dobitnik štipendije kraljevega glasbenega kolidža v Manchestru (Royal Nothern College of Music), kjer je tudi začel svojo pevsko kariero z vlogama Rudolfa v operi  La Bohème  in  Lace  v operi Jenufa. Luis Chapa je bil polfinalist uglednega  tekmovanja v Cardiffu (Cardiff Singer of the world) ter finalist mednarodnega opernega tekmovanja Gianfranca Massinija Credemija v Italiji. Gostoval je v številnih evropskih gledališčih; med njegove  najbolj uspele nastope sodijo gostovanja v Veliki Britaniji in Nemčiji v vlogah Turriduja v operi Cavalleria Rusticana, Radamesa v Aidi, Cania v Glumačih, Otella, Cavaradossija v Tosci, Manrica v Trubadurju in Don Joséja v Carmen.  

Baritonist Siniša Hapač se je rodil  1970. v Zagrebu. Solopetje je študiral v razredu prof. Marije Gjuranac. Leta 1996 je diplomiral na Konservatoriju Giuseppa Verdija v Milanu. Član Opere HNK v Zagrebu je postal 2004, leta 2008 je postal prvak opere. Med številnimi opernimi vlogami so v ospredju  vloge Rigoletta  v istoimenski Verdijevi operi, Tonia  v Puccinijevih Glumačih, Amonasra v Verdijevi Aidi, Benoita v La Bohème,Nikole Šubiće Zrinjskega v Zajčevi operi,  Micheleja v Plašču Puccinija in Escamilla v Bizetevi Carmen. Baritonist Siniša Hapač je tudi gost številnih hrvaških opernih gledališč, za svoje umetniške dosežke pa je 2006. prejel visoko priznanje in plaketo Nikole Šubića Zrinjskega.

Sopranistka Tamara Franetović - Felbinger je diplomirala solopetje na zagrebški akademiji za glasbo 1997. leta v razredu prof. Zdenke Žabčić - Heski. Magistrirala je leta 2003. Izpopolnjevala se je na mednarodni poletni akademiji Mozarteuma v Salzburgu pri svetovno znani pevki  Marjani Lipovšek in profesorju Alfredu Burgstallerju.  Interpretacijo baročne glasbe je spoznavala  na Mednarodni poletni šoli Aestas Musica v Varaždinu  pri Cathrine Mackintosh in Laurenceu Cummingsu. Zdaj se izpopolnjuje pri prof. Oliveri Miljaković. Članica Opere HNK v Zagrebu je postala 1993.  kot pevka opernega zbora, status solistke je dobila 2002. Med njenimi vidnejšimi vlogami v Hrvaškem narodnem gledališču so predvsem vloge v Mozartovih operah (Barbarina v Figarovi svatbi, Prvi deček, Papagena in Pamina v Čarobni piščali), uspešno je nastopila kot Anina v Verdijevi Traviati, Sophie v Massnetevem Wertherju, Nella v operi Gianni Schicci, Mimi v La Bohème, Giuletta v operi Capuleti in Montecchi, Ksenija v operi Boris Godunov itd. V vlogi Frasquite v operi Carmen Georgesa Bizeta je prvič nastopila 1996. pod taktirko Nikše Bareze.

Basbaritonist Ozren Bilušić se je rodil 1975. v Bjelovarju. Petje je študiral na Akademiji za glasbo v Zagrebu v razredu prof. Snježane Bujanović - Stanislav. 1995. se je zaposlil v Hrvaškem narodnem gledališču kot zborovski pevec epizodist, 2004. leta pa je postal operni solist. V vlogi Zunige v Bizetevi Carmen je prvič nastopil leta 2007pod vodstvom Johannesa Wildnerja.

Sopranistka Ivana Lazar se je rodila 1976. leta v Tuzli. Diplomirala je 1976. leta na Akademiji za glasbo v Zagrebu v razredu Mire Zidarić - Orešković in magistrirala pri Lidiji Horvat - Dunjko. V interpretaciji samospeva in oratorijskega petja se je izpopolnjevala na graški Univerzi, obiskovala pa je tudi mojstrske tečaj Dunje Vejzović, Konrada Richterja, Olivere Miljaković. Sopranistka Ivana Lazar je izjemna interpretka baročne glasbe. Sodelovala je s hrvaškim baročnim orkestrom, ustanovila baročni ansambel Camerata Garestin, od leta 2006 pa je tudi stalna gostja svetovno znanega ansambla za staro glasbo iz Strassbourga Le Parlement de Musique. Leta 2001 je debitirala v zagrebškem Hrvaškem narodnem gledališču v Puccinijevi enodejanki Sestra Angelica, od takrat pa redno gostuje v vidnih vlogah. V ospredju so Gilda v Verdijevi operi Rigoletto, Kraljica noči v Mozartovi Čarobni piščali, Martha v operi Flotowa, Lucia v Donizettijevi Lucii Lammermoorski in Musette v Puccinijevi La Bohème. 

Mezzosopranistka Helena Lucić se je rodila 1978. v Frankfurtu na Majni. Študirala je germanistiko in primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v  Zagrebu. Leta  2005. pa je diplomirala tudi na oddelku za petje v razredu  doc. Lidije Horvat - Dunjko. Izpopolnjevala se je na številnih mojstrskih tečajih za francosko opero na Dunaju, pri prof. Oliveri Miljaković pa se izpopolnjuje v interpretaciji Mozartove glasbe. Sodelovala je tudi na številnih poletnih šolah za baročno glasbo in ples Aestas Musica v Varaždinu, ki sta jo vodila Catherine Mackintosh in Laurence Cummings. Leta  2001 je debitirala v  HNK v Zagrebu v  Puccinijevih enodejankah  Sestra  Angelica in  Gianni Schicchi. Zelo opazen je bil tudi  njen nastop  na  Bienalu v Zagrebu 2003. leta v vlogi Mollie v  operi Živalska farma Igorja Kuljerića. Mezzosopranistka Helena Lucić veliko gostuje tudi v drugih hrvaških opernih gledališčiih, kot solistka pa sodeluje s številnimi hrvaškimi ansambli, še posebej s Hrvaškim baročnim ansamblom.

Baritonist Davor Radić  se je rodil 1958. leta. Po diplomi na zagrebški fakulteti za strojništvo in ladjedelstvo  je 1988. leta na zagrebški akademiji za glasbo diplomiral še iz solo petja. Član opernega zbora HNK v Zagrebu je postal 1991., leta 2002 pa je dobil status solista.  Med številnimi uspelimi opernimi vlogami so posebej v ospredju Grof Almaviva, Figaro, Morales, Sharpless, Gianni Schicchi. Za interpretacijo Forda v operi Falstaff  Giuseppa Verdija je leta 2009 dobil posebno nagrado Vladimirja Rudžjaka.

Tenorist Tvrtko Stipić se je rodil 1970. v Zagrebu. Diplomiral je v razredu  profesorja Franza Donnerja na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju (Hochschule für Musik und Darstellende Kunst), hkrati pa je doštudiral tudi na zagrebški akademiji za glasbo v razredu profesorice Lidije Horvat - Dunjko. Debitiral  je v Straussovi opereti v vlogi Alfreda v zagrebškem gledališču Komedija 1995. Član opere HNK v Zagrebu je postal leta 2004. Njegov repertoar vlog je zelo raznovrsten in obsežen, v ospredju pa so vloge Triqueta v Jevgeniju Onjeginu Čajkovskega, Tamina v Mozartovi Čarobni piščali, Alfreda Germonta v Traviati, Pola v Tan Dunovi operi Marco Polo, don Ottavia v Mozartovem Don Giovanniju, Flavia v Bellinijevi Normi. Gostuje po številnih hrvaških gledališčih pa tudi v tujini (ZDA, Nemčiji). V Ljubljani smo ga slišali v  Straussovi opereti Noč v Benetkah v vlogi Caramella.

Basbaritonist Antonio Brajković se je rodil leta 1977 v Splitu. Diplomiral je leta 2002  na pomorski fakulteti, na smeri ladijska elektrotehnika, elektronika in energetika. Leta 2006 je diplomiral v razredu docenta M. Grđana na glasbeni akademiji v Zagrebu ter se umetniško izpopolnjeval v razredu  prof. S. Bujanović - Stanislav. Leta 2003 je osvojil drugo mesto na tekmovanju študentov glasbe v Zagrebu, 2005. pa je sodeloval na mednarodnem tekmovanju pevskih solistov Hansa Gaborja na Dunaju. Leta 2007 je osvojil prvo mesto na državnem tekmovanju v Dubrovniku. Od leta 2007 redno sodeluje pri opernih projektih Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu. Debitiral je v tem gledališču, in sicer v vlogi Moralesa v operi Carmen. Sledili so angažmaji v operah Gianni Schicchi,  La Bohème  Giacoma Puccinija, Mirjana Jozefa Mandića, Lulu Albana Berga in drugih. V letu 2007 se je udeležil tudi pevskega seminarja pod vodstvom Marjane Lipovšek in Alfreda Burgstallerja v Dubrovniku.

Video

Komentarji