Ljubljana Festival
marec
Fotografije
Datum: 12.03.2010
Ura: 18.00
Cena vstopnice: 3,50 Eur
Sprehod po grajskih kotičkih z Gregorčki
Čeprav je kot praznik zaljubljencev danes bolj znano Valentinovo, pa imamo tudi Slovenci svojo različico - Gregorjevo.
V spomin na stari običaj smo pripravili voden ogled grajskih kotičkov, ki se zaključi s postrežbo Gregorčkov v grajskem Salonu. Na sprehodu po Gradu se ustavimo pri Erazmovi ječi, se povzpnemo v gospejino sobo v Friderikovem stolpu, se sprehodimo po obrambnem hodniku in obiščemo Razgledni stolp.
Kdaj: 12.3.2010 ob 18.00
Kje: zbirno mesto- Info center na Ljubljanskem gradu
Tel: (01) 232 99 94
Faks: (01) 232 99 94
Elektronska pošta: virtualni.muzej@ljubljanafestival.si
Kaj je Gregorjevo?
Naše babice so za 12. marec govorile, da se takrat ptički ženijo. Stari običaj namreč pravi, da so se dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je naznanila, kakšen bo njen mož.
Ko je veljal še stari julijanski koledar, je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. Vpeljal je nov koledar, ki ga uporabljamo še danes in se po njem imenuje gregorijanski.
S spremembo koledarja pa se je Gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga zdaj praznujemo 12. marca, in ne na prvi koledarski spomladanski dan. Da se gregorjevo praznuje na god Gregorja, uradno ne drži, saj je Cerkev leta 1969 njegov god prenesla na 3. september, dan njegovega škofovskega posvečenja. Stari god, ki je dan njegove smrti leta 604 v Rimu, je namreč padel na post, kar ni bilo najbolje.
Na Gorenjskem na predvečer praznika ohranjajo običaj spuščanja razsvetljenih barčic in hišic (imenovanih "gregorčki") v vodo. Po starih šegah namreč na ta dan sv. Gregor "luč v vodo vrže". V Kropi ima ta običaj dolgo tradicijo in sega še v čase, ko ljudje še niso poznali elektrike.
Sveti Gregor pozdravlja sonce in pomlad
Sveti Gregor je pomenil preobrat v življenju Kroparjev, saj pri svojem delu niso potrebovali več svetilke. Z metanjem različnih gorečih predmetov v manjši potok so pozdravili prihod sonca in pomladi. Kroparski kovači pa so nekoč na ta dan pozabili na delo in odšli na ptičjo svatbo.
Spuščanje gregorčkov
V nekaterih delavskih in obrtniških krajih v Sloveniji so do druge svetovne vojne na predvečer gregorjevega v kovaške reke in potoke vrgli kos lesa z gorečim, v smolo namočenim "oblanjem" ali s svečo. Po drugi svetovni vojni so to šego oživili. Simbolično spuščanje ladjic po vodi so poznali tudi drugod po Gorenjskem, denimo v Tacnu, Domžalah in Cerkljah.
