310 milijonov let stare kamnine s fosili, stalna postavitev

Prikazana je geološka zgradba Posavskih gub, originalni primerki zgornjekarbonskih fosilov rastlin, ohranjen pa je tudi del plasti, v katerih so bili fosili najdeni.

Kamnine Posavskih gub, kamor spada tudi Grajski hrib v Ljubljani, so nastajale v zgornjem karbonu, pred več kot 300 milijoni let na prostoru rečne delte, v topli tropski klimi blizu ekvatorja. To so potrdile geološko–paleontološke raziskave kamnin in fosilnih rastlin, ki so bile najdene ob izgradnji tirne vzpenjače na Ljubljanski grad v letu 2006. Fosilne rastline na Grajskem hribu so bile prvič opisane že v 19. stoletju, zato je bil širši prostor načrtovane tirne vzpenjače na Ljubljanski grad že pred pričetkom gradbenih del opredeljen kot potencialno pomembno najdišče fosilov. V fosilni združbi so presličnice ali členovke (Equisetopsida ali Articulatae), lisičjačnice (Lycopodiopsida, Lycopsida), pteridosperme (Pteridospermopsida) in kordaiti (Cordaitanthales). Grajski hrib je najbolj zahodno ležeče nahajališče paleozojske flore v Posavskih gubah in predstavlja pomemben prispevek v poznavanju in razširjenosti evroameriške floristične province v zgornjem karbonu. (besedilo: dr. tea Kolar- Jurkovšek)

Avtorji razstave: dr. Tea Kolar-Jurkovšek (GeoZS), dr. Bogdan Jurkovšek (GeoZS) in dr. Uroš Herlec (NTF).

Predstavitev so omogočili: Zavod RS za varstvo narave, Festival Ljubljana, Geološki zavod Slovenije, SCT, Mestna občine Ljubljana, Agencija RS za raziskovalno dejavnost, Agencija RS za okolje; Paleontološka zbirka Jurkovšek – reg. Prirodoslovni muzej Slovenije.