ZAPORE V KRIŽANKAH IN POSLANSTVO FESTIVALA LJUBLJANA

Spoštovani,

po koncertu dua 2Cellos, ki je bil 23. julija v Poletnem gledališču v Križankah, smo v medijih in na socialnih omrežjih zasledili veliko skrb dela javnosti glede delovanja Festivala Ljubljana, ki naj bi s postavljanjem zapor v okolico Križank zapiral javni prostor, s tem poglabljal družbene razlike in v duhu neoliberalizma skrbel zgolj za zaslužek. Pri tem naj bi izvajal čudne finančne mahinacije in spodbujal gospodarske dejavnosti, kot je kulturni turizem, služil pa naj bi le najbogatejšim Ljubljančankam in Ljubljančanov oziroma, kot so jih nekateri poimenovali, kravatarjem.

Veseli nas skrb dela javnosti za poslovanje Festivala Ljubljana in dobrobit javnosti ter za vso pozornost, ki jo je temu namenila. Za to se ji zahvaljujemo. Vendar pa so marsikatere izjave vsebovale netočne podatke, podtikanja, razpihovanje nestrpnosti, zato pošiljamo nekaj pojasnil.

 

Morricone brez zapor

»Koncertni večer z naslovom Morricone pod taktirko Ennia Morriconeja naj bi bil zgodovinski, predvsem zato, ker so gosti iz Rima ravno v Ljubljani prvič zunaj Italije in drugič sploh izvedli novo kantato svetovno znanega skladatelja filmske glasbe, dobitnika oskarja za življenjsko delo na tem področju. A je bil ‘zgodovinski’ v povsem drugačnem pomenu. Za zidom polnih poletnih Križank se je menda zbralo približno sedemsto ljudi, ki so očitno ostali brez vstopnic, niso pa hoteli domov, ampak so se raje namestili vzdolž obzidja. A to samo po sebi ne bi bilo nič narobe, če ne bi zganjali hrupa, ki se je ves čas koncerta močno širil v avditorij. Kako moteče in žaljivo je bilo to za nastopajoče pa tudi za nekako 1500 ljudi v nabito polnem poletnem gledališču, si ni težko predstavljati, nikakor pa tega ni mogoče preboleti ali celo oprostiti, saj je hrup v celoti pokvaril koncertni večer tako nastopajočim (ki so bili po koncertu precej prizadeti, saj niso slutili, kaj se jim lahko zgodi) kakor jeznim obiskovalcem.«

Marijan Zlobec, Neukročeni trmoglavci, Delo,  29. 8. 2008

 

»Računati na obzirnost ali kulturno osveščenost mimoidočih očitno ne gre, za poslušalce pa nikakor ni prijetno, če uspe izvajalcem tovrstni hrup preglasiti samo pri forte delih skladb.«

Damijan Vinter, Mojster filmske glasbe, Večer, 29. 8. 2008

 

»Hrup, nevreden umetnika … Če organizator ne zna poskrbeti, da se za obzidjem ne kriči, ne lomi plastičnih kozarcev in s tem moti umetnike in obiskovalce, ni vreden takega koncerta.«

Luka Dekleva, Predobro za Križanke. Žal., Žurnal24, 29. 8. 2008

 

»Poslušati orkester, ki izvaja dela po mnenju nekaterih največjega živečega filmskega skladatelja, ni tako pogosta priložnost, za to 70 evrov niti ni bila tako pretirana cena vstopnice. Vendar so po dveh urah mnogi večer komentirali takole: ‘Sedemdeset evrov, da poslušaš klepetanje ljudi pred vhodom, kar je preveč, je preveč.’«

Dunja Turk, Praznina polnih Križank, Stop, 3. 9. 2008

 

»Lani je otvoritveno opero Knez Igor uničilo slabo vreme, letošnji vrhunec pa hrup nevzgojenih Ljubljančanov.«

Neuspeli Morricone, Delo – Mag, 3. 9. 2008

 

»Brhko se je oprijel kovinskega držala in spoštljivo priklonil. Mirno je z veličastnimi koraki odkorakal iz Križank. Profič prve klase. Niti najmanj ni dal vedeti, da je bil njegov spektakel zaradi motečih ‘poslušalcev’ onstran zidovja Križank sramota.«

Jaša Lorenčič, Kot iz filma!, TV Večer, 5. 9. 2008

Zapore za prireditve Festivala Ljubljana

Festival Ljubljana za prireditve, ki jih organizira v Poletnem gledališču v Križankah, od nekdaj postavlja popolne zapore okolišnjih cest, od leta 2009 pa zapira tudi park pod obzidjem, čeprav so se tudi prej pojavljale težave zaradi ljudi, ki so tam posedali, se glasno pogovarjali in popivali. Za njimi so ostajali kupi smeti in celo igle.

27. avgusta leta 2008 pa se je na gostovanju slavnega Ennia Morriconeja pod obzidjem zbrala množica nekaj sto ljudi, ki je kljub opozorilom varnostne službe in prošnjam predstavnikov Festivala Ljubljana, mirit pa jih je prišel tudi župan Zoran Janković, z glasnim govorjenjem, vpitjem, smejanjem motila zbrano izvajanje orkestra, publiki v Poletnem gledališču pa onemogočila užitek v koncertu, za katerega so plačali vstopnice.

Mediji in javnost so takrat ostro napadli Festival Ljubljana, ker ni poskrbel za zaprtje parka. Festival Ljubljana je tako v izogib tovrstnim pripetljajem, ki niso bili nikakršna novost, od leta 2009 pričel izvajati zapore tudi v okolici obzidja. Zapore so postavljene na osnovi dovoljenja Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet  na MOL ter elaborata, ki ga pripravi javno podjetje LPT, d. o. o.  O zaporah je obveščena tudi policija.

Potrebne so predvsem iz dveh razlogov. Prvi je varnost obiskovalk in obiskovalcev,  izvajalk in izvajalcev na odru Poletnega gledališča Križank, mimoidočih in vseh, ki bi radi posedali okrog zidu ali celo plezali po njem; eden od takih podvigov se je pred tremi leti končal z odprtim zlomom noge osebe, ki ji je med koncertom Vlada Kreslina uspelo preplezati zid, a se je ob pristanku na tleh poškodovala.

Zapore pripomorejo, da lahko stotine ljudi brezskrbno vstopajo in izstopajo v Križanke.  Pripomorejo tudi k temu, da izza obzidja na oder in v Poletno gledališče ne prileti kakšna steklenica. Tudi to se je, žal,  že dogajalo.

Drugi razlog za zapore je eliminacija hrupa. Kdor je kupil vstopnico, ima vso pravico uživati v prireditvi. Nedopustno je od obiskovalk in obiskovalcev prireditev Festivala Ljubljana, ki so si za svoj težko prisluženi denar kupili užitek v vrhunski kulturi, pričakovati toleriranje hrupa avtomobilov in motorjev ter glasnega govorjenja in razgrajanja okrog zidov Križank. Nekulturno in nespoštljivo je tudi zahtevati in pričakovati od umetnic in umetnikov, da bi nastopali v hrupu.  Čisto vsi si zaslužijo ustrezne pogoje za nastop.

 

Poglabljanje družbenih razlik

Pripisovati Festivalu Ljubljana moč vpliva na poglabljanje družbenih razlik je pravzaprav laskavo. A če bi Festival Ljubljana resnično imel takšno moč, bi jo zagotovo uporabil za to, da bi jih bilo čim manj. Vse sodelavke in sodelavci Festivala Ljubljana se po svojih najboljših močeh trudijo, da bi bila tudi Ljubljana del kulturnega zemljevida, ki vključuje vrhunske umetniške izkušnje. Trudijo se, da bi Slovenke in Slovenci imeli možnost videti in slišati to, kar vidijo in slišijo na najbolj prestižnih odrih sveta, ne da bi za to plačali previsoke cene.

Festival Ljubljana v okviru svojega delovanja vsako leto pripravi precej prireditev, ki so brezplačne. Letos so to bili festival 30. Slovenski glasbeni dnevi in cikel 22. Mladi virtuozi, do konca leta bodo še 23. Mladi virtuozi in praznični koncerti v decembru, v Viteški dvorani Križank potekajo brezplačne slikarske razstave. V okviru poletnega festivala organizira brezplačne delavnice za otroke in mladino, koncert s Tan Dunom, ki je bil 28. 6. na Kongresnem trgu, pa so si ljudje lahko ogledali brezplačno iz parka. Da bi bile prireditve Festivala Ljubljana še dostopnejše, je tudi s pomočjo sponzorjev uvedel različne popuste, člane Kluba Festivala Ljubljana, katerega članstvo je brezplačno, pa povabi na izbrane dogodke tudi v okviru poletnega festivala. Festival Ljubljana omogoča RTV Slovenija brezplačno snemanje nekaterih dogodkov – brezplačno si jih lahko ogledate na TV Slovenija oziroma poslušate prek valov Radia Slovenija 3. program ARS.

Cene vstopnic za prireditve v okviru poletnega festivala so prilagojene slovenskemu standardu, primerljive prireditve v tujini so precej dražje. Naj za primer vzamemo koncert enega najboljših orkestrov na svetu – Izraelskega filharmoničnega orkestra, ki bo  s priznanim dirigentom Zubinom Mehto nastopil 24. avgusta v Cankarjevem domu. Gre za najdražjo prireditev v okviru 63. Ljubljana Festivala. Cene vstopnic se gibljejo od 29 do 99 evrov.  Omenjeni orkester in dirigent bosta s skoraj podobnim programom čez nekaj dni, to je 27. avgusta nastopila na prestižnem Salzburškem festivalu. Tamkajšnje cene se gibljejo med 76 in 155 evri. Za obisk nekaterih koncertov, primerljivih s koncerti na poletnem Ljubljana Festivalu,  lahko v Salzburgu odštejete tudi čez 300 evrov.

 

Neoliberalistično kovanje dobička ali Ljubljana proti Salzburgu

Pričakovati, da bodo vse prireditve Festivala Ljubljana brezplačne, je nemogoče, če želi gostiti vrhunska umetniška imena. Že res, da ta javni zavod deluje ob podpori Mestne občine Ljubljana, vendar mora del sredstev za program zaslužiti sam – z oddajanjem prostorov v Križankah in prodajo vstopnic, odvisen pa je tudi od podpore sponzorjev.  Festival Ljubljana je edina kulturna institucija, ki ji vsako leto uspe, da njen program  kljub gospodarski situaciji podprejo številni sponzorji, za kar jim je – tako kot Mestni občini Ljubljana in njenemu županu Zoranu Jankoviću – neizmerno hvaležen.

Proračun za izvedbo letošnjega poletnega programa, ki traja dobre tri mesece in pol,  je dobra dva milijona evrov (za primerjavo: proračun Salzburškega festivala, ki traja od 18. 7. do 30. 8., je 50 milijonov evrov).  Mestna občine Ljubljana prispeva 1,1 milijona evrov, medtem ko so sponzorji v program vložili 700.000 evrov. Brez tega ne bi mogli gostiti  zvenečih imen in pripraviti kakovostnega programa.

 

Čudne finančne mahinacije in gospodarstvo

Festival Ljubljana o svojem delovanju redno poroča Mestni občini Ljubljana in Svetu Festivala Ljubljana. Njegovo poslovanje nadzirajo tudi revizorji. Iz poslovanja plačuje davke državi. Obdavčena so tudi vsa sponzorska sredstva.

Sodelavke in sodelavci Festivala Ljubljana se trudijo, da bi bilo število najemov prostorov v Križankah čim večje, da bi bilo prodanih čim več vstopnic in da redno pripravljajo koprodukcije z različnimi institucijami. Veseli so, da lahko tudi tako pripomorejo k boljšemu standardu nastopajočih, pa tudi standardu vseh, ki so v Ljubljani kakor koli povezani z nastopajočimi in njihovimi družinami, obiskovalkami in obiskovalci iz Ljubljane, okolice, drugih krajev Slovenije in iz tujine. V Evropi predstavlja tako imenovani kulturni turizem že 40 odstotkov v strukturi turizma. Želja Festivala Ljubljana je, da bi bili tudi zaradi njegovega programa hoteli, restavracije, lokali in prodajalne čim bolj polni ter da bi lahko s svojim barvitim svetovljanskim duhom še bolj pripomogel k energičnosti slovenske prestolnice, ki velja za eno najživahnejših in najzanimivejših mest v Evropi.

Festival Ljubljana izvaja in nadgrajuje svojo funkcijo pomembnega  ambasadorja slovenske umetnosti, jezika in kulture. Od leta 1977 je član Evropskega združenja festivalov EFA in tako svojo kulturno živahnost in strast deli z vsem svetom. Direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek je od leta 2005 tudi predsednik Evropskega združenja festivalov, ki kot krovna organizacija združuje umetniške festivale po vsej Evropi in širše. V svoji 63-letni zgodovini je Evropsko združenje festivalov preraslo v dinamično omrežje, ki vključuje več kot 100 glasbenih, plesnih, gledaliških in interdisciplinarnih festivalov, nacionalnih festivalskih združenj in kulturnih organizacij iz 44 držav. Tudi s članstvom v tem združenju in aktivnim delovanjem v njem postavlja Festival Ljubljana Ljubljano in Slovenijo na svetovni zemljevid kulture in omikanosti.

 

Kravatarji in elitizem

Nedopustno je ljudi soditi in diskriminirati po videzu in debelini denarnic.

Festival Ljubljana svojih nastopajočih ter obiskovalk in obiskovalcev ne sodi in ne deli glede na starost, spol, poklic, spolno usmerjenost, vero, raso, državljanstvo, politično prepričanje itd., pa tudi na debelino denarnic in videz obleke ne. Ponosen je, da njegove prireditve obiskujejo zelo različni ljudje iz različnih delov Slovenije in sveta, saj je bistvo kulture in umetnosti prav v  združevanju različnosti in nudenju  umetniških užitkov.

 

Nekaj zgodovine   

»Iz ljubezni do ljubljene Ljubljane se je rodila lepa misel: predahniti slovensko prestolnico s poletnimi kulturnimi in umetniškimi prireditvami, ki naj proslavijo njeno ime po evropskem kulturnem svetu; preoblikovati jo v pomembno festivalno prireditveno in splošno kulturno žarišče. Od nekod se je utrinjal božajoč sen: Ljubljana naj bi postala Salzburg, Verona, Bayreuth, Edinburg na evropskem jugovzhodu,« je ob 20-letnici Festivala Ljubljana zapisal dr. Fran Vatovec.

Bil je eden od pobudnikov ideje, da bi se Ljubljana pridružila večjim in imenitnejšim mestom po Evropi ter velikim narodom, ki so v 50. letih 20. stoletja ustanavljali in organizirali festivale s prireditvami, ki so bile do takrat dosegljive aristokraciji in buržuaziji. Namen festivalskega gibanja je bil ljudem, utrujenim od turbulentnih 40. let, nuditi najboljša umetniška izkustva, ki so svojevrstna hrana za dušo.

Le vizionarstvu in odprtosti takratne mestne oblasti se lahko zahvalimo, da je Ljubljana že prek 60 let uvrščena v krog pomembnih festivalskih mest. Prvi festival je leta 1953 organiziralo  Turistično društvo Ljubljana oziroma njegov festivalski odbor, ki ga je vodil dr. Vatovec. Želja, da bi ljudem, kot so takrat zapisali, »posredovali kulturne lepote in Ljubljano predstavili turistu«, jih je pripeljala tudi do ideje poletnemu festivalu zagotoviti prostor, ki bi mu »zagotavljal kakovost in ugled«.  Tako so prosili arhitekta Jožeta Plečnika, da propadajoči samostan preoblikuje v prostor za potrebe  ljubljanskega festivala. Slovenci smo s Križankami dobili enega najlepših prizorišč za kulturne in umetniške dogodke ter izjemno turistično atrakcijo.

Na začetku so program oblikovale umetnice in umetniki s področja bivše Jugoslavije in zamejstva, a že kmalu po ustanovitvi je festival svojo odprtost svetu dokazal z gostovanji baletnih ansamblov in orkestrov iz Evrope in drugih delov sveta. Glavni cilj Festivala Ljubljana, ki mu sledimo tudi danes, je nuditi skrbno izbran program z izjemnimi nastopajočimi, katerih vodilo so odličnost, ustvarjalna energija in želja omogočiti občinstvu najboljšo umetniško izkušnjo. V vsem tem času je Festival Ljubljana dokazal, da lahko v enaki meri privabi in predstavi tako domačo kot mednarodno umetniško produkcijo.  Za svoje dragocene zasluge pri organiziranju in predstavljanju domače in tuje umetniške dejavnosti je pred leti prejel častni znak svobode, najvišje priznanje predsednika Republike Slovenije, in plaketo glavnega mesta Ljubljana.

 

V svoji 63-letni zgodovini je gostil mnoga mednarodno prepoznavna imena kot na primer:

–                orkestri – operna gledališča: Dunajski filharmoniki, Izraelski filharmonični orkester, Mariinsko gledališče iz Sankt Peterburga, Münchenski filharmoniki, Newyorška filharmonija, Filharmonični orkester milanske La Scale, Akademski državni Bolšoj teater iz Rusije, Kraljevi filharmonični orkester iz Londona, Orkester Maggio Musicale Fiorentino, Kitajski filharmonični orkester Hangdžov, Gewandhaus Orkester Leipzig, Kraljevi orkester Concertgebouw iz Amsterdama, Filharmonični orkester gledališča Teatro Regio iz Torina,  Mlada nemška filharmonija

–                baletni ansambli: Béjart Ballet iz Lozane, Akademski državni balet Borisa Eifmana iz Sankt Peterburga, baletni ansambel gledališča Teatro alla Scala, Balet Akademskega državnega Bolšoj teatra iz Rusije, Balet Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga

–                dirigenti: Valerij Gergijev, sir Simon Rattle, Lorin Maazel, Daniel Harding, Zubin Mehta, Ennio Morricone, Riccardo Muti, Mstislav Rostropovič, En Shao, Krzysztof Penderecki, Fuat Mansurov, Michael Nyman, Vladimir Aškenazi, Ivan Repušić, Riccardo Chailly, Mariss Jansons, Andres Mustonen, Tan Dun, Jonathan Nott

–                solisti (glasbeniki): Jurij Bašmet, Denis Macujev, Yehudi Menuhin, Julian Rachlin, Vadim Repin, Aleksander Rudin, Ramin Bahrami, Ning Feng, Miša Majski, Gautier Capuçon, Stefan Milenković, Vinko Globokar, Dubravka Tomšič, Mojca Zlobko, Jean-Yves Thibaudet, Boris Berezovski, Nikolaj Luganski, duo 2Cellos

–                solisti (pevci): Paata Burhuladze, José Cura, Jose Carreras, Dmitrij Hvorostovski, Inva Mula, Leo Nucci, Ramón Vargas, Joseph Calleja, Bernarda Fink, Marjana Lipovšek, Elīna Garanča, Željko Lučić

 

Prihodnost?

Usmerjenost v odličnost je cilj in zaveza Festivala Ljubljana tudi v prihodnje, saj si želi, da bi bil njegov program še naprej priljubljen kvaliteten način preživljanja prostega časa tako Ljubljančank in Ljubljančanov kot ostalih Slovenk in Slovencev ter tudi tujk in tujcev.  Kajti, »umetnost je harmonija« (Georges Seurat), »zapolnjevanje praznine na lep način« (Georgia O’Keeffe) in »umetnost je laž, ki nam pomaga odkriti resnico« (Pablo Picasso).

Da bi to dosegli, bodo tudi v prihodnje potrebne zapore v okolici Križank.

Lep pozdrav,
Služba za odnose z javnostmi
Festival Ljubljana

www.ljubljanafestival.si
www.facebook.com/ljubljanafestival
twitter.com/FLjubljana