Navigacija
SLO

SLOVENSKA GLASBA 20. IN 21. STOLETJA

17. marec 2015, 19.30
Slovenska filharmonija
10 €

ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE
Dirigent: Lovrenc Blaž Arnič

Na sporedu
Pavle Merkù (1927–2014): Ali sijaj, sijaj sonce, slovenska rapsodija za godala
Aldo Kumar (1954): Pomladni concertino
Marko Mihevc (1957): Planeti
Tomaž Svete (1956): L’amor sul mar
Jani Golob (1948): Zlatorog, baletna suita
Danilo Švara (1902–1981): Istrski plesi

»Ukvarjam se s preveč stvarmi, da bi mogel veljati za resnega človeka,« je nekoč samoironično dejal Pavle Merkù, dobitnik Prešernove nagrade leta 2014 in v oktobru istega leta preminuli razgledani in zelo angažirani umetnik. V svojem umetniškem credu je zapisal: »Moj ustvarjalni proces se začne z obdelovanjem ideje – glasbene, literarne ali življenjske. Ko me katera izmed idej ‘ujame’, je nadaljevanje samo še stvar časa.« Po poklicu slavist, ki se je glasbo učil zasebno, se je posebej zanimal za glasbeno govorico Benečije in slovenska rapsodija za godala ali Sijaj, sijaj, sonce je verjetno ena najboljših slovenskih skladb te vrste.

Aldo Kumar je vsestranski skladatelj, saj piše za orkester, vokal, komorno pa tudi scensko in filmsko glasbo. Sodeluje s pomembnimi domačimi in tujimi dirigenti in številnimi gledališkimi hišami. Prejel je več priznanj in nagrad, leta 2010 tudi nagrado Prešernovega sklada. Pomladni concertino »s svojo postavantgardno govorico pripoveduje o kratkem doživetju pomladnega prebujenja. Za pisanim konglomeratom različnih godalnih artikulacij se skriva komaj zaznavna stara glasbena tema o pomladi,« je povedal o svoji skladbi.

Marko Mihevc piše glasbo, ki je mnogokrat programsko zasnovana, pri čemer pa ne gre za dosledno citiranje zunajglasbene vsebine, temveč za »dramaturški vzgib in pretehtanost uporabe glasbenih elementov. Ti se v Mihevčevi glasbi pojavljajo v obliki večplastnosti; motivična preprostost, ki izhaja iz sodobne tonalnosti in modalnosti, se prepleta z najsodobnejšimi glasbenimi sredstvi, kot so zvočne ploskve in nova zvočna barvitost,« je zapisal Mihevčev študent in diplomant Črt Sojar Voglar. O nocojšnji skladbi pa pravi skladatelj: »Planeti so bili napisani kot posvetilo skladbi z istim naslovom skladatelja Jurija Mihevca. Pozneje so seveda postali svetovno znani tudi Planeti Gustava Holsta. V skladbi je Pluton obravnavan kot planet, sedaj pa so astronomi razdeljeni v dve skupini, ena ga priznava, druga zanika. Ob premieri je skladba pri kritiku P. Kušarju sprožila val ogorčenja, v svoji kritiki je skladatelja ozmerjal s psom mešancem. Ker pa so mešančki ponavadi zelo inventivni, je delo doživelo izreden uspeh pri publiki. Verjetno je podobno Plutonu, zanj velja stari latinski pregovor ‘De gustibus non est disputandum.’«

»Sem skladatelj, čigar vodilno načelo govori o njemu lastnem pojmovanju naloge umetniškega snovanja: iz globin lastne nezmožnosti in ranljivosti ustvarjati nove, boljše svetove,« je zapisal Tomaž Svete. O svoji skladbi L’amor sul mar (1987) za orkester pa pravi: »Impresionistično obarvana simfonična pesnitev je nastala na osnovi istoimenske pesmi mojega očeta in skuša združiti v sebi elemente Druge dunajske šole z zvočno barvitostjo glasbenega impresionizma.«

Jani Golob se v svojem credu sprašuje, ali bi postal glasbenik, če ne bi bilo očeta, ki ga je popeljal v skrivnosti čudovitega glasbenega sveta, če ne bi sodeloval z glasbeniki, ki so mu zaupali, in če ne bi bilo tudi podpore v njegovi družini. Tako pa je Golob vsestranski glasbenik, ki vedno znova s skladbami preseneča poslušalce in strokovno publiko. Leta 2006 je nastala baletna suita Zlatorog: »To delo sem posvetil stoletnici rojstva akademika prof. Nika Kureta, ki je zapisal libreto o Zlatorogu. Na pobudo prof. dr. Primoža Kureta sva po tem libretu z Vinkom Möderndorferjem napisala balet z istim naslovom, a ni bil izveden. Baletna suita povzema nekatere bistvene glasbene motive iz njega in skuša ustvariti koncertantno delo za simfonični orkester.«

Danilo Švara je bil vsestransko razgledan in vpliven skladatelj, dirigent in pedagog. Izhaja iz Istre, bil je dijak slovite pazinske gimnazije, kjer mu je Saša Šantel, kot je Švara zapisal, »z veliko ljubeznijo približal istrsko folkloro«. Mladenič je čudoviti melos vsrkal vase in ga na poseben in zanimiv način vselej znova vnašal v svoja dela, od opere Veronika Deseniška pa do komornih del. Verjetno pa so Istrski plesi najvernejši odsev glasbenega duha te čudovite pokrajine.

 

Preberi več ⇓ Preberi manj ⇑
Deli s prijatelji
Nakup vstopnic
Goopti