ISAAC POSCH IN SODOBNIKI 
Musicalische Ehrenfreudt – 400. obletnica natisa

CORTESÍA IN MUSICA CUBICULARIS

Lieven Baert, ples in koreografija

Lidija Podlesnik Tomášiková, ples

Milan Tomášik, ples

Blaž Šef, govor in ples

Domen Marinčič, viola da gamba, glasbeno vodstvo

Christoph Prendl, viola da gamba

Pia Pircher, viola da gamba

Christoph Urbanetz, viola da gamba

Cristiano Contadin, viola da gamba

Program:

Isaac Posch:    Balletta III (Musicalische Ehrenfreudt, 1618)

Paduana in Gagliarda V (Musicalische Tafelfreudt, 1621)

Couranta III, Tantz XV in Proportio (Musicalische Ehrenfreudt, 1618)

Paul Peuerl: XIII Canzona (Weltspiegel, 1613)

Johann Thesselius: Paduana, Intrada in Galliarda (Neue liebliche Paduanen, Intraden und Galliarden, 1609)

Cesare Negri: Alta Mendoza in Fedelta d’Amore (Le gratie d’amore, 1602)

Johann Hermann Schein: Padouana, Gagliarda, Courante, Allemande in Tripla (Banchetto musicale, 1617)

Isaac Posch:    Gagliarda XII, Tantz XII in Proportio (Musicalische Ehrenfreudt, 1618)

Paduana in Gagliarda VI (Musicalische Tafelfreudt, 1621)

Medtem ko veliko koreografov uporabi za plesne kreacije glasbo, ki prvenstveno ni nastala kot glasba za ples (denimo t. i. Pastoralna simfonija na otvoritvenem dogodku 33. SGD), je v zgodovini veliko glasbe nastalo prav zato, da bi nanjo plesali. Primer take »uporabne glasbe« je zbirka Veselo glasbeno slavje (Musicalische Ehrenfreudt) zgodnjebaročnega skladatelja Isaaca Poscha (ok. 1591–1622/23), ki ji Slovenski glasbeni dnevi namenjajo posebno pozornost ob 400. obletnici prvega natisa. V avstrijskem Kremsu rojeni in v Regensburgu na Bavarskem izobraženi Posch je med letoma 1617 in 1622 deloval tudi v Ljubljani in Gornjem Gradu, kjer je za ljubljanskega knezoškofa Tomaža Hrena popravljal orgle in druga glasbila; v tem času je izdal tudi dve instrumentalni zbirki plesov. Veselo glasbeno slavje, natisnjeno v Regensburgu leta 1618, datirano pa v Ljubljani, je posvečeno Poschevim mecenom – koroškim deželnim stanovom. V uvodu za izvajalce je skladatelj posebej omenil, da so plesi namenjeni izvajanju ob obedovanju aristokratov in za ples, ki sledi. Leta 1621 je Posch v Nürnbergu izdal svojo drugo instrumentalno zbirko Veseli glasbeni banket (Musicalische Tafelfreudt), ki jo je posvetil kranjskim deželnim stanovom oz. plemenitim Kranjcem, ki »glasbo ne le spoštujejo, temveč jo s posebno milostjo pospešujejo«. Obe sta leta 1996 izšli tudi na Slovenskem v transkribirani, revidirani ter z biografskim uvodom in znanstvenokritičnimi opombami opremljeni sodobni izdaji dr. Metode Kokole v zbirki Monumenta Artis Musicae Sloveniae, ki jo izdaja Muzikološki inštitut ZRC SAZU. Ob Poschevih plesih program nudi osrednje avtorje tedanjega sorodnega evropskega repertoarja ansambelskih variacijskih  suit – Paula Peuerla (1570–po 1624), Johannesa Thesseliusa (ok. 1590–1643) in Johanna Hermanna Scheina (1586–1630). Poleg tega pa še plesa Cesara Negrija (ok. 1535–po 1604) iz njegovega renesančnega plesnega priročnika, ki skupaj s priročniki Thoinota Arbeauja in Fabritia Carosa služi pri sklepanju o plesni izvedbi skladb, ki nimajo zapisa plesnih korakov in figur (med temi je tudi Musicalische Ehrenfreudt). Za skok v čas zgodnjega 17. stoletja, ko je bil ples pomemben del humanistične izobrazbe, bo koncertni program zazvenel v kar se da avtentični izvedbi z zasedbo z zgodovinskimi glasbili uveljavljenega ansambla musica cubicularis, Poscheva in Negrijeva dela, namenjena plesu, pa še s plesnim ansamblom Cortesía, specializiranim za historične plese.

Helena Filipčič Gardina

Pred koncertom bo v Hribarjevi dvorani potekal pogovor z dr. Metodo Kokole. Moderatorka pogovora bo Helena Filipčič Gardina