J. W. Goethe: FAUST

Novi gledališki projekt Tomaža Pandurja

21. september - 23. september 2015
20.00
Križanke
29, 25 €

Pomembne informacije

Splošni pogoji

Opomba: Informacije se nanašajo na dogodek v preteklosti. Za najnovejše informacije preverite naš koledar.

Režiser: TOMAŽ PANDUR
Priredba in dramaturgija: Livija Pandur
Prevod: Božo Vodušek, Erika Vouk
Scenograf: Sven Jonke (NUMEN)
Kostumograf: Felype de Lima
Skladatelja: Primož Hladnik, Boris Benko (SILENCE)
Oblikovalec videa: Dorian Kolunđija
Oblikovalec svetlobe: Tomaž Pandur
Oblikovalec zvoka: Srečko Bajda
Lektorica: Tatjana Stanič
Oblikovalka maske: Julija Gongina
Asistent režiserja: Jaša Koceli
Asistent režiserja (študijsko): Jan Krmelj
Asistent scenografa: Iztok Vadnjal
Asistent kostumografa: Andrej Vrhovnik

Zasedba:
Igor Samobor (Faust)
Brane Šturbej (Mefisto)
Barbara Cerar (Gospa Mefisto)
Polona Juh (Margareta)
Branko Jordan (Valentin)
Uroš Fürst (Vodja kabineta)
Robert Korošec, Filip Samobor, Žan Perko, Matic Lukšič (Člani kabineta)

 

Po motivih srednjeveške legende o dr. Faustu po Goethejevi tragediji v dveh delih Faust in študijah ter umetniških delih, navdihnjenih z zgodovino človeka, ki je prodal svojo dušo hudiču Faust.

Novi gledališki projekt režiserja Tomaža Pandurja, temelji na Goethejevi mojstrovini, njegovi veliki dramski poemi v dveh delih, na osnovi katere razkriva fragmente tega izjemnega dela, kjer zgodovina razvoja legende in njena razširitev v širše moralne in filozofske sfere hkrati predstavlja intelektualno zgodovino človeštva.

Čeprav temelji na srednjeveški legendi človeka, ki je prodal svojo dušo hudiču, pravzaprav obravnava občutke odtujenosti sodobnega človeka in njegovo potrebo po razumevanju sebe ter sveta, v katerem živimo. Zgodba se je v stoletjih razvila v arhetipski mit človeških stremljenj in dilem, medtem ko skuša razumeti svojo umeščenost v širšem kontekstu univerzuma. Imenovali so jo božanska tragedija, saj se ukvarja z mikro- in makrokozmosom, z osebnim in javnim ter prav tako z vprašanjem spoznanja. Stopnje Faustovega življenja in njegova soočenja z Mefistom so miselne enačbe, poetična fenomenologija človeške vrste. Boj med dobrim in zlom poganja človeštvo, je prepričan Goethe, in ta spiralna dialektika je temelj njegove neomajne vere v prihodnost človeštva:

 

Faust: Kaj torej si?

Mefisto: Samo en del moči, ki iz slabega vedno dobro rodi.

 

Ko Pandur z alkemičnim procesom preobrazi Faustovo legendo v intelektualno in emocionalno atmosfero našega časa, konstruira svojo lastno Poezijo in Resnico, saj se vse, kar vstopi v gledališki prostor, transformira in ustvarja svojstven odrski jezik. Sredi večnega boja proti vseprisotnemu zlu vzpostavi neskončno hrepenenje po vsem, kar nam je nedostopno ali nedosegljivo: družina, ljubezen, mladost, lepota. Vstop v območje magije, v pokrajine kozmičnih sfer, Faustu za trenutek omogoči doživetje in dopolnitev, ljubezen, oblast in moč, a s krvjo podpisana pogodba z Mefistom ali s samim seboj ga na koncu vrne v njegovo samoto, starost in minljivost življenja.

Je v svojem »gledališču sveta« sam proti Svetu ali je Svet proti njemu? Je Bog ali suženj? In ali je sploh zmožen doseči spoznanje o tem, »kdaj«, »kako« in »kje«? Diskurz človeške odtujenosti in izpolnitve, halucinirajoči in halucinogen prikliče celotno človeško tragedijo s pomočjo poskusa odkrivanja resnice, ki je skupna vsem ljudem in ki bi hkrati bila vrhunec njegovega življenja.

Soočenje z enim največjih evropskih mitov je navdihnilo Pandurja k oživitvi in ponovni interpretaciji Faustove legende, ki secira Faustov psihološki profil, njegove strahove in samote, njegove ljubezni in strasti. Na začetku se Heinrich Faust na vrhuncu svoje intelektualne moči ter hkrati na vrhuncu svojega obupa znajde na robu samomora, popolnoma izgubljen. Edino, kar si želi, je občutenje trenutka, ko bi lahko rekel: »Postoj trenutek! Kako si vendar lep!«

A kako naj ga najde in občuti? Kje se skriva? V njegovi obupani in samouničevalni fazi, v trepljaju očesa vstopimo v Faustovo notranjo pokrajino, v delce njegovega resničnega in domišljijskega sveta, v njegovo iskanje tistega neskončnega trenutka sreče in izpolnitve. Kar išče on, iščemo mi. In to iskanje se nikoli ne konča.

(L. P.)

Video: https://www.youtube.com/watch?v=tJf-_IM_sSM
Pogovor – Tomaž Pandur: http://radioprvi.rtvslo.si/2015/09/tomaz-pandur/

 

 

Video

Pomembne informacije

Splošni pogoji