Navigacija
SLO

IZ SLOVENSKE ZBOROVSKE ZAKLADNICE

9. april 2019
19.30
Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana

Komorni pevski zbor Akademije za glasbo UL 
Alma Oražem, Peter Barbo, klavirski duo
Sebastjan Vrhovnik, dirigent

Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana 
Ambrož Čopi, dirigent

Dekliški zbor Pedagoške fakultete UM 
Adriana Magdovski, klavir 
Tadeja Vulc, dirigent

Na sporedu:

A. Lajovic: Ples kralja Matjaža št. 1 (Oton Župančič)
Zeleni Jurij (Oton Župančič)
E. Adamič: Kresovale tri devojke (Oton Župančič)
S. Osterc: Magnificat (Lk 1, 46b–55)
A. Lajovic: Kiša (Dragutin M. Domjanić)
Lan (Dragutin M. Domjanić)
M. Kogoj: Orel (Josip Murn)
Kupa življenja (Oton Zupančič)
P. Šivic: Po dežju (Peter Levec)
M. Kogoj: Cicifuj (Fran Žgur)
Na saneh (Karel Širok)
Rajanje (France Bevk)
Zvončki (Franči Dolenčeva)
Trobentica (Andrej Perne)
Holadrijo (Frančišek Ločniškar)
V gozdu (Karel Širok)
Breza (Karel Širok)
Mladinska (Simon Gregorčič)
Kaj ne bi bila vesela (Andrej Perne)

Temelji razvoja slovenske glasbene dejavnosti segajo v sredino 19. stoletja in so povezani s prebujo nacionalne zavesti, ki se je učinkovito krepila zlasti z literarnim in glasbenim udejstvovanjem. Slovenci so se organizirano družili v društva in narodnobuditeljska politična ter kulturna žarišča – čitalnice (prve so nastale leta 1861 v Trstu, potem v Mariboru in Ljubljani); mnoge so imele pevske sestave. Glede na skromnejše koncertne in poustvarjalne zmožnosti ter prvenstveni namen utrjevanja slovenstva je razumljivo, da je bila večina tedanjih glasbenih teženj povezana z vokalno glasbo na slovenska besedila. Zbori in samospevi so bili zato močno priljubljen skladateljski vzgib, skladbe pa so se med pevce širile s pomočjo pesmarice Slovenska gerlica, glasbenih revij, kot so bili Cerkveni glasbenik, Novi akordi, Pevec in Zbori, ter z založniško dejavnostjo Glasbene matice. Ustanovitev glasbenega Konservatorija, kasneje Akademije v kulturnem središču Kranjske – Ljubljani z glasbenoteoretičnimi predmeti, zborovsko in operno šolo, Oddelkom za kompozicijo in dirigiranje idr. – je povečala glasbeno usposobljen slovenski kader v produkciji in reprodukciji, s posredovanjem kompozicijskega znanja pa razmahnila tudi ustvarjanje komorne in orkestralne glasbe. Avtorji skladb na tem koncertu Anton Lajovic (1878–1960), Emil Adamič (1877–1936), Marij Kogoj (1892–1956), Slavko Osterc (1895–1941) in Pavel Šivic (1908–1995) so pomembno prispevali v slovensko zborovsko zakladnico z naprednejšimi kompozicijskimi prijemi. Organizirano petje je še danes posebno živ fenomen na Slovenskem, saj je najbolj množična kulturno-umetniška društvena dejavnost. Zborovski koncert ponuja v poslušanje najbolj kakovostne zborovske sestave treh glasbenoizobraževalnih zavodov na Slovenskem, ki usmerjajo mlade glasbenike v glasbene poklice. Komorni pevski zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika združuje študente različnih študijskih smeri in posega po zahtevnejši zborovski literaturi ter dosega visoko pevsko poustvarjalno raven, ki je bila nagrajena tudi z drugim mestom na državnem zborovskem tekmovanju Naša pesem 2018. Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom Ambroža Čopija je zmagovalec Naše pesmi 2016. Poleg najvišjih uvrstitev na državni ravni žanje odlične uspehe tudi na mednarodnih tekmovanjih in gostovanjih na tujem. Sestavlja ga približno 40 dijakov Konservatorija, ki si želijo večjih izzivov in poglabljanja znanja vokalne tehnike. Dekliški zbor Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, ki ga vodi Tadeja Vulc, v svojih vrstah združuje pevke Mešanega zbora Oddelka za glasbo mariborske Pedagoške fakultete, ki so prav tako željne prepevati zahtevnejšo literaturo in so svojo kakovost nedavno potrdile s tretjim mestom na Naši pesmi 2018.

Preberi več ⇓ Preberi manj ⇑
Deli s prijatelji
V pripravi
V pripravi
Goopti