Navigacija
SLO

AKADEMIJA ob 80. obletnici ustanovitve Glasbene akademije v Ljubljani

Otvoritev 34. Slovenskih glasbenih dnevov

3. april 2019
19.30
Cankarjev dom

Mešani pevski zbor Akademije za glasbo UL 
Alenka Podpečan, priprava zbora

Simfonični orkester Akademije za glasbo UL 
Simon Dvoršak, dirigent

Na sporedu:

L. van Beethoven: Simfonija v F-duru št. 6, op. 68, »Pastoralna« 
***
M. Bravničar: Hymnus slavicus (za mešani zbor, orgle in simfonični orkester)
A. Lajovic: Pesem jeseni
M. Kozina: Davnina

 

34. Slovenski glasbeni dnevi slavijo stoletnico ljubljanskega Konservatorija in osemdesetletnico Glasbene akademije ter osvetljujejo pomen in razsežnosti ustanovitve glasbenega izobraževanja v Ljubljani na stopnji, ki je omogočila profesionalizacijo. Prav v Ljubljani je bila leta 1816 ustanovljena prva javna glasbena šola na Slovenskem; leta 1875 je bila priključena ljubljanski Filharmonični družbi. To leta 1794 ustanovljeno meščansko glasbeno društvo je pogosto izvajalo dela Ludwiga van Beethovna (1770–1827), tudi njegovo Pastoralno simfonijo. V arhivu Filharmonične družbe se je ohranil rokopis partiture omenjene Beethovnove simfonije; danes ga hrani Glasbena zbirka NUK. Gre za prepis, narejen leta 1808 po izvirnem avtografu, ki so ga uporabili tudi za krstno izvedbo – »veliko akademijo« na Dunaju 22. decembra 1808. Poleg avtentičnosti so dragocenost ljubljanske partiture Beethovnove Šeste skladateljevi lastnoročni pripisi (npr. naslov »Sinfonia pastorale«) in korekture (večinoma v artikulaciji). Beethoven je tudi eden najimenitnejših častnih članov ljubljanske Filharmonične družbe in se je za izvolitev – na diplomi je datum 15. marec 1819 – v pismu 4. maja istega leta prijazno zahvalil. Ob 200-letnici njegovega častnega članstva bo njegova Pastoralna simfonija zvenela pod dirigentsko taktirko Simona Dvoršaka, ki na Akademiji za glasbo v Ljubljani vodi projekt transkripcije v Ljubljani hranjene partiture. Koncertni program z deli še treh velikih simfonikov slovenskega rodu oblikujeta največja glasbena sestava Akademije za glasbo v Ljubljani, ki praznuje 80-letnico. Pesem jeseni je zadnje simfonično delo Antona Lajovca (1878–1960). Filharmonično družbo mu je uspelo formalno priključiti Glasbeni matici – organizaciji, ki je celovito skrbela za glasbeno poustvarjanje, ustvarjanje, založništvo in glasbeno izobraževanje slovenskega življa. Z ustanovitvijo Konservatorija leta 1919 se je uresničilo dolgoletno prizadevanje za glasbeno šolstvo na visoki stopnji. Z njegovim preoblikovanjem v Akademijo leta 1939 pa je Ljubljana dobila visokošolsko glasbeno ustanovo. Med šolanjem na ljubljanskem Konservatoriju je leta 1931 Matija Bravničar (1897–1977) napisal svečano predigro za mešani zbor, orgle in simfonični orkester Hymnus slavicus; krstno je zazvenela ob 60-letnici Glasbene matice. Ljubljanski Konservatorij je obiskoval tudi Marijan Kozina (1907–1966), avtor simfonične pesnitve Davnina. Skladatelj je bil dejaven tudi v Glasbeni matici Maribor, ki v letu 2019 praznuje 100. obletnico ustanovitve, kot dirigent zbora in orkestra ter vodja njene šole, profesor kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani in prvi direktor povojne Slovenske filharmonije, ki ga je v letu 2018 posthumno imenovala za častnega člana.

Preberi več ⇓ Preberi manj ⇑
Deli s prijatelji
V pripravi
V pripravi
Goopti